

Fotografija je simbolična. FOTO: Getty Images

Zasebno zemljišče. FOTO: Bralec

Nabiranje na zasebnem zemljišču ni dovoljeno. FOTO: Bralec



V uredništvo smo prejeli opozorilo bralca, ki izpostavlja primere parkiranja na zasebnih zemljiščih in nabiranja regrata brez dovoljenja lastnikov. Ob tem je posredoval tudi fotografije, ki po njegovih navedbah prikazujejo tovrstno ravnanje.
Pomlad je tradicionalno čas nabiranja regrata, ki je v Sloveniji zelo razširjena praksa. Kljub temu pa zakonodaja jasno določa, da nabiranje ni dovoljeno povsod. Na zasebnih zemljiščih je za vstop praviloma potrebno soglasje lastnika, še posebej, če gre za ograjene, obdelovalne ali kako drugače označene površine. Prav tako je problematično parkiranje na tujih zemljiščih. Vozila lahko poškodujejo travne površine, poljščine ali dostopne poti, kar lastnikom povzroča škodo. Takšno ravnanje lahko predstavlja tudi prekršek.

V primeru nedovoljenega vstopa na zasebno zemljišče ali povzročitve škode lahko lastnik zoper kršitelja ukrepa. Policija lahko v določenih primerih izreče globo zaradi nedovoljenega posega v lastninsko pravico ali zaradi kršitve javnega reda. Če pride do poškodovanja zemljišča ali pridelkov, je kršitelj lahko tudi odškodninsko odgovoren. Globe za tovrstne kršitve se razlikujejo glede na okoliščine, v določenih primerih pa lahko znašajo več sto evrov. Dodatno lahko parkiranje na neustreznih ali zasebnih površinah pomeni kršitev prometnih predpisov, kar prav tako prinaša denarne kazni.

Nabiranje prosto rastočih rastlin za lastne potrebe je sicer dovoljeno, vendar predvsem na javno dostopnih površinah in v omejenih količinah. Pri tem je treba upoštevati tudi morebitne omejitve na zaščitenih območjih, kjer veljajo posebna pravila. Ključno pravilo ostaja, da je na zasebnih zemljiščih potrebno pridobiti dovoljenje lastnika. V praksi to pomeni, da nabiranje brez vednosti in soglasja lastnika ni dovoljeno.