
Galerija

Sodobna tehnologija lastnikom pametnih telefonov omogoča, da s funkcijo »Find My« (Poišči moj) lokacijo svoje naprave spremljajo praktično v živo, celo takrat, ko je telefon izklopljen. Sliši se kot učinkovito orodje proti nepridipravom, a praksa kaže drugačno sliko. Na naše uredništvo se je obrnil bralec, ki je opisal neprijetno izkušnjo svojega prijatelja.
»Kolegu so ponoči na Viču telefon izpulili iz rok. Ker ima vklopljeno sledenje, natančno ve, kje se naprava nahaja. A ko je zadevo prijavil, so mu na policiji dejali, da ne morejo storiti ničesar,« nam je zaupal bralec. Ali navedbe, da policija kljub jasnim podatkom o lokaciji ne reagira, držijo? In če držijo, kje se zaplete? Čeprav oškodovanci menijo, da je podatek na zaslonu neizpodbiten dokaz, ima policija pri tem zavezane roke zaradi zakonodaje in ustavne pravice do nedotakljivosti stanovanja.
Na policiji zagotavljajo, da vsako prijavo kaznivega dejanja obravnavajo resno in v skladu z veljavno zakonodajo ter strokovnimi standardi. Podatek o lokaciji mobilne naprave, ki ga posreduje oškodovanec, sicer predstavlja pomembno informacijo, »vendar sam po sebi praviloma ne zadostuje za neposredno izvedbo hujših posegov v zasebnost drugih udeležencev v postopku,« pojasnjujejo.
Ker zgolj okvirna GPS-lokacija ne zadošča za utemeljen sum proti točno določenemu stanovalcu, policija ne more naključno trkati na vrata vseh sosedov v bloku in zahtevati pregleda prostorov.
Glavna težava pri tem je natančnost same tehnologije. Aplikacije namreč pogosto prikazujejo le približno lokacijo z odstopanjem, ki lahko v radiju znaša več deset metrov. Kot opozarjajo na policiji, takšen podatek v večstanovanjski stavbi ali bloku zajame tudi 40 ali več posameznih stanovanj. »Policija ne more samovoljno oziroma po prosti presoji posegati v stanovanja ali druge zaprte prostore,« so zapisali in dodali, da morajo za podajo pobude za hišno preiskavo sum osredotočiti na točno določeno osebo.
Pravila igre so jasna: ko oškodovanec posreduje podatek o lokaciji, policisti na terenu izvedejo aktivnosti zbiranja obvestil. Če aplikacija kaže na zaprt ali zaseben prostor (hiša, stanovanje, podjetje), mora policija najprej pridobiti sodno odredbo za hišno preiskavo. Če sodišče takšno odredbo odobri, policisti preiskavo izvedejo in poskušajo ukradeni telefon zaseči. Ker pa zgolj okvirna GPS-lokacija ne zadošča za utemeljen sum proti točno določenemu stanovalcu, policija ne more naključno trkati na vrata vseh sosedov v bloku in zahtevati pregleda prostorov. Zakonodaja in strogi zakonski pogoji tako ostajajo tisto, kar preprečuje ukrepanje v praksi kljub tehnološki sledljivosti.