Bralka Janja ogorčena nad dogajanjem v Ljubljani: Zakaj tega nihče ne sankcionira?

Kolesarskih stez v objemu narave ni nikoli dovolj. Marsikje po državi sicer imamo poti, namenjene ljubiteljem dvokolesnikov na nožni pogon, a jih pogosto zasedajo pešci. Naši bralki Janji, ki si nadvse želi uživati v vožnji s kolesom med nizkim in visokim rastjem na Večni poti, je prekipelo, krivi pa so ne morebitni divji kolesarji, ampak objestni pešci.

Ob Večni poti potekata tako steza za pešce (ta se po delu poti skozi gozd prelije v pločnik ob cesti) kot steza za kolesarje, ki povezujeta Šiško (ali Koseze) in Rožno dolino. A na stezo, namenjeno kolesarjem, ki je asfaltirana (pešpot ni), nenehno zahajajo pešci in nekaterim med njimi je za kolesarje malo mar.

Kolesarji proti pešcem

»Po kolesarskih poteh, ki jih redno uporabljam, se objestno sprehajajo pešci. To opažam predvsem na kolesarski poti, ki teče ob Večni poti, ob Živalskem vrtu. Po štirje pešci hodijo vzporedno, s kolesom se moram ustaviti in prositi, če se umaknejo. Zakaj nihče ne sankcionira tega? Hvala za odgovor,« nam je potarnala bralka Janja.

Znak, ki označuje kolesarsko stezo

Šli smo po poti, ki jo je omenila naša bralka, in ugotovili, da pešci, ki pripešačijo iz smeri Koseškega bajerja proti Večni poti, naletijo na moder okrogel znak, v katerem je narisano kolo, pod njim pa dopolnilno tablo, na kateri sta puščici v obe smeri. Ta znak označuje dvosmerni kolesarski promet.

Pešec, ki pride do te točke in želi v smeri živalskega vrta, mora tukaj bodisi prečkati cesto, da doseže pešpot, bodisi ubrati hojo po kolesarski cesti. Zaradi tega je na omenjeni kolesarski stezi pogosto več pešcev kot kolesarjev, tudi brezobzirnih, kot ugotavlja naša bralka.

Pa se to sme početi?

Kaj o objestnih pešcih pravi policija in MOL

Po pomoč smo se obrnili na ljubljansko policijsko upravo. Aleksandra Golec, ki je pristojna za področje odnosov z javnosti, nam je odgovorila, da na tem območju niso zaznali tovrstnih kršitev, prav tako pa tudi prijav o tovrstni problematiki na tem območju niso prejeli.

Je pa dodala še sledeče: »Pešci lahko kolesarsko stezo za hojo uporabljajo le v določenih okoliščinah, ki jih določa 83. člen Zakona o pravilih cestnega prometa in še to na način, da ne ovirajo kolesarjev. Globa, predvidena za tovrstne prekrške, znaša 40 evrov.«

Podobno so odgovorili tudi z ljubljanskega mestnega redarstva: »Prijav za tovrstne prekrške na Večni poti ne prejemamo, vaše novinarsko vprašanje je namreč prva tovrstna prijava v zadnjih letih za to območje. Tam sicer izvajamo nadzore, vendar so ti usmerjeni v vožnjo kolesarjev in voznikov električnih skirojev ter nadzor voznikov osebnih vozil. Sicer je v Zakonu o pravilih cestnega prometa predpisano, da morajo pešci uporabljati prometne površine, namenjene hoji pešcev. Za kršenje tega predpisa je določena globa 40 evrov.«

Pravila jasno navaja 81. člen Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPRCP):

• (1) Pešci morajo uporabljati prometne površine, namenjene hoji pešcev.
• (2) Če na vozišču ali ob njem ni pasu za pešce, pešpoti ali pločnika, je pa kolesarska pot ali steza, smejo hoditi pešci po kolesarski poti ali stezi, vendar tako, da ne ovirajo kolesarjev in voznikov koles s pomožnim motorjem.
• (3) Pešec ne sme hoditi po vozišču ali se zadrževati na njem, prav tako ne sme nanj nenadoma stopiti.
• (4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka smejo hoditi pešci po vozišču tam, kjer ni pločnika, pešpoti ali kolesarske steze. Pešci morajo hoditi ob levem robu vozišča v smeri hoje.
• (5) Izjemoma lahko pešci hodijo po desni strani vozišča v smeri hoje, kjer je to zanje varneje (nepregledni ovinek, ovira na vozišču ipd.).
• (6) Pešec, ki potiska enosledno vozilo, ročni voziček ali drugo prevozno sredstvo in organizirana skupina pešcev, mora v primeru, ko ni mogoče uporabljati prometne površine namenjene hoji pešcev, hoditi ob desnem robu vozišča v smeri hoje. Pešec, ki potiska ob sebi enosledno vozilo, ga mora voditi na svoji levi strani. Določba velja tudi za osebo, ki se vozi v invalidskem vozičku.
• (7) Pešec mora prečkati vozišče na prehodu za pešce, če je ta oddaljen od njega manj kot 100 metrov. Pešec ne sme prečkati vozišča zunaj prehoda za pešce, če sta smerni vozišči fizično ločeni ali ju loči neprekinjena ločilna črta.
• (8) Pešec mora prečkati vozišče brez ustavljanja in po najkrajši poti. Preden stopi na vozišče, se mora prepričati, če to lahko varno stori.
• (9) Z globo 40 evrov se kaznuje za prekršek pešec, ki ravna v nasprotju z določbo prvega, drugega, tretjega, četrtega, šestega, sedmega in osmega odstavka tega člena, in organizator skupine pešcev, ki ravna v nasprotju z določbo šestega odstavka tega člena .

Imate zgodbo za nas? Pišite nam prek spodnjega obrazca.