

Blok, kjer živi bralka. FOTO: Bralka

Simbolična fotografija. FOTO: Getty Images

Po njenih besedah je stanje nevzdržno. FOTO: Bralka



V uredništvo smo prejeli sporočili bralke iz Maribora, ki se je znašla v stiski zaradi vsakodnevnega nadležnega hrupa v stanovanjskem bloku, kjer živi. Povod za njeno pismo ni bila zgolj utrujenost zaradi pomanjkanja spanja, temveč tudi razočaranje nad človeškimi odnosi, iz katerih se po njenih besedah vse bolj izgubljata spoštovanje in empatija.
Bralka v pismu opisuje, da v bloku, kjer živi, soseda vsak dan pere s starim, glasnim pralnim strojem. »Vsak dan pere in stroj je star, zato glasno ropota. V službo odhajam utrujena, enako več sosedov,« pojasnjuje. Stanje je še posebno težavno, ker bralka dela v nočnih izmenah in zato čez dan potrebuje mir za počitek.
Kot je zapisala, je poskušala zadevo rešiti na kulturen in spoštljiv način. »Kupila sem res lepo rožo v cvetličarni, potem odlično barcaffe in ju dala gospe s prošnjo za medsebojno spoštovanje. Nič,« razlaga. Njena pobuda ni naletela na pozitiven odziv. Nasprotno – soseda se je, po njenih besedah, celo norčevala iz Slovenije. »Slovenija je bila po njenem mnenju konjušnica Avstro-Ogrske, medtem ko so oni jedli z zlatimi žlicami na dvoru,« dodaja bralka in zaključi z bolečim občutkom: »Včasih je tako težko verjeti v odnose! Imeti moraš močno voljo, da ti nekdo ne vzame veselja do sočloveka.«

Na Policijski upravi Maribor so potrdili, da tovrstne prijave niso pogoste, vendar pojasnjujejo, da varstvo pred motečim hrupom čez dan ni zajeto v Zakonu o varstvu javnega reda in miru.
Ta zakon v 8. členu prepoveduje povzročanje hrupa med 22. in 6. uro razen v primerih nujnih vzdrževalnih del. V tem obdobju lahko policija ukrepa in posameznika kaznuje z globo od 83 do 209 evrov. Vendar čez dan policija nima pristojnosti za ukrepanje v primerih, kot je ta. Hrup pralnega stroja, četudi moteč, podnevi ne pomeni prekrška po tem zakonu.
»Prav tako je v Zakonu o varstvu javnega reda in miru zavarovan mir ali počitek pred motenjem z uporabo televizijskega ali radijskega sprejemnika, drugega akustičnega aparata ali akustične naprave ali glasbila,« še pravijo na mariborski policijski in dodajajo: »Medsosedski odnosi so pogosto urejeni tudi v hišnih redih večstanovanjskih objektov in zakonodaji s področja sosedskega prava, pri čemer pa je treba upoštevati, da je najpogostejši najučinkovitejši način reševanja konfliktov dobra komunikacija.«

Kljub temu obstajajo druge poti, na katere se lahko obrnejo stanovalci, ki trpijo zaradi prekomernega hrupa. Stvarnopravni zakonik določa, da mora lastnik nepremičnine opustiti dejanja in odpraviti vzroke, ki otežujejo uporabo drugih nepremičnin čez običajno mero.
To pomeni, da bi lahko sodišče v primeru dokazljive prekomerne emisije (v tem primeru hrupa) odločilo v prid moteni strani. V praksi je to pogosto dolgotrajen postopek, ki zahteva zbiranje dokazov, morda celo mnenje strokovnjaka za akustiko.
Prav tako ima večina večstanovanjskih stavb hišni red, ki določa pravila sobivanja in vključuje tudi prepoved prekomernega hrupa. Če je ta dokument sprejet, lahko bralka vloži pritožbo pri upravniku stavbe.
Zgodba bralke iz Maribora ni le primer motečega bivalnega okolja, temveč tudi opozorilo o stanju medosebnih odnosov v urbanem prostoru. Njene besede zvenijo kot tiha prošnja – ne le za tišino v bloku, temveč za več spoštovanja, razumevanja in človečnosti med sosedi.
Imate zgodbo za nas? Pišite nam preko spodnjega obrazca in pripnite fotografije.