Groza v ljubljanskem bloku! Sosed grozil in udaril starejšega stanovalca (VIDEO)

V uredništvo smo prejeli pretresljivo pismo starejše bralke iz Ljubljane z vprašanjem za odvetnika. Z možem, oba sta upokojenca, živita v večnadstropnem bloku, kjer naj bi se odnosi z enim od sosedov nevarno zaostrili. Bralka trdi, da je njen mož tarča groženj, žalitev in celo fizičnega napada. Njeno pismo objavljamo v celoti.

»Pozdravljeni,

z možem, stara sva čez 60 oziroma 70 let, živiva v večnadstropnem bloku v Ljubljani. Pred nekaj leti se je v naš blok vselil mlajši moški z družino. Že med adaptacijo njihovega stanovanja so z njegove strani na večino stanovalcev v naši vertikali padale grde besede. Stvari pa se zaostrujejo. V tem času so se njegova žena in dva otroka odselili. Posebno »alergijo« pa je dobil na mojega moža. Vsakič, ko se srečata na parkirišču ali pred dvigali, začne nanj vpiti in mahati z rokami proti njemu. Govori mu, da ga bo pretepel.

Pred štirimi tedni mu je prisegel na svoja otroka, da ga bo ubil, in ga udaril po obrazu. Pred nekaj dnevi smo se znova srečali in mu je zagrozil, da ga bo že še našel, saj živimo v istem bloku. Do mene za zdaj ni bil agresiven.

Trikrat sva ga prijavila na policiji. Ko ga je udaril, sta policista prišla k nama domov. Vsakič so naredili zapisnik in povedali, da če nima prič, ne morejo storiti nič. Policista sta šla menda do njega domov, a jima ni odprl. Je pa človek pogumen, saj vedno počaka, da je mož sam. Kaj lahko storiva? Čakava, da ga ubije? Prosim za vaše mnenje in nasvet.«

Za pojasnilo smo se obrnili na Pravnik na dlani, kjer opozarjajo, da gre lahko pri opisanih ravnanjih za resno zadevo. Njihov odgovor objavljamo v nadaljevanju.

»Spoštovana gospa,

ravnanja vašega soseda imajo vse znake kaznivega dejanja, in sicer ali grožnje po 135. členu KZ-1 ali celo mučenja po 135.a členu KZ-1.

Razlika med obema opisoma kaznivega dejanja je bistvena, saj se pregon za kaznivo dejanje grožnje po 135. členu začne na predlog oškodovanca. Opis oziroma lastnosti drugega kaznivega dejanja pa so drugačne in se kazenski postopek vodi prek okrožnega državnega tožilstva po uradni dolžnosti.

Zagrožena kazen za kaznivo dejanje grožnje po prvem odstavku je denarna kazen ali zapor do šestih mesecev, pri kvalificirani, torej težji obliki po drugem odstavku, pa prav tako denarna kazen ali zapor do enega leta.

Predlog oškodovanca pomeni, da morate sami sprožiti kazenski postopek tako, da sami ali vaš pooblaščenec vložite neposredni obtožni predlog ali zahtevo za preiskavo. Nadaljevanja postopka zaradi obsežnosti posebej ne bomo obrazlagali.

Opis oziroma kvalifikacija drugega kaznivega dejanja je težja, saj gre za naklepno dejanje, zagrožena kazen pa je zapor do desetih let. V takem primeru se vloži kazenska ovadba, na podlagi katere bo okrožno državno tožilstvo začelo kazenski postopek, če bo prepoznalo izpolnjene znake kaznivega dejanja.

V vašem primeru gre za precej mejno zadevo, pa vendar bi lahko nekdo zadevo ustrezno preiskal. Glede na vaše vprašanje, iz katerega izhaja, da ste že nekajkrat poklicali policijo, vam predlagamo, da se v prihodnje obrnete neposredno na najbližje okrožno državno tožilstvo.

Menimo, da se policija vsekakor ni dovolj potrudila, saj bi morala podrobneje raziskati vaše trditve in ne samo zvoniti na vrata ter odnehati, če ni odziva. Policija bi morala sprejeti ustno ovadbo in osumljenega pozvati na službeni pogovor na podlagi policijskih pooblastil. To bi morali storiti, saj je bilo prijav več.

Vsekakor bi morali zoper soseda ukrepati vsaj zaradi prekrška kršitve javnega reda in miru ter zoper njega napisati ustrezno prijavo ali mu izdati plačilni nalog za storitev tega prekrška.

Na podlagi povedanega vam predlagamo, da vložite kazensko ovadbo zoper soseda in jo naslovite neposredno na okrožno državno tožilstvo. V ovadbi je treba podrobno opredeliti, kdaj so bila dejanja storjena, kako so bila storjena in kakšne posledice imata zaradi tega vi in vaš soprog.

Prav tako je treba opisati, kdaj so bili klicani policisti in kako so ukrepali. Najbolje bi bilo, da se pred vložitvijo posvetujete še s kakšnim odvetnikom ali ustrezno usposobljeno osebo, ki vam lahko pomaga.

Če bo okrožno državno tožilstvo ovadbo zavrnilo, boste imeli možnost v 30 dneh od prejema zavrnitve vložiti zasebno kazensko tožbo.

Primer odpira boleče vprašanje: kaj lahko stori človek, ki se v lastnem domu ne počuti več varnega? Po odgovoru pravnega strokovnjaka je ključno, da se grožnje, morebitni napadi in vse prijave natančno dokumentirajo ter da se zadeva ne ustavi le pri klicih na policijo, ampak se po potrebi obrne tudi neposredno na tožilstvo.«

Imate tudi vi vprašanje za nas? Pošljite nam ga.