Jasna doživela šok na Mangartskem sedlu: »V posmeh vsem Slovencem, ki nas je sram gledati ...«

Mangartsko sedlo, ena najbolj obiskanih gorskih točk v Sloveniji, je sredi poletja ostalo brez delujoče planinske koče – kar je presenetilo številne obiskovalce. Med njimi tudi bralko Jasno, ki je ogorčeno zapisala: »Kaj si mislijo turisti, ko razočarani obstanejo pred tablo na zaprti koči? V posmeh vsem nam Slovencem, ki nas je sram gledati premražene tujce, ki bi si ogreli srce in dušo s čajem.«

Kritizira tudi pomanjkanje informacij na poti: »Označbe, da je koča zaprta, spodaj na odcepu – ni. Le mali listek ob zapornici in minimalni napis na drevesu, kar turisti verjetno spregledajo.« Po njenem bi morali obveščanje in komunikacijo bistveno izboljšati.

Medtem ko lokalni planinci skrbijo za urejene poti in informativne table okoli sedla, osrednji objekt – koča z izjemnim razgledom in strateško lego – sameva. FOTO: Bralka Jasna

Nekdanji oskrbnik: »Obnova je nujna, delo v teh razmerah pa nemogoče«

Nekdanji dolgoletni oskrbnik Erik Cuder, ki je s soprogo vodil kočo 41 let, pojasnjuje razloge za zaprtje: »Koča je po dolgih letih krpanja potrebna temeljite rekonstrukcije.« Obnova pa ni enostavna, saj gre za nekdanji vojaški objekt brez dokumentacije. »V rokah imamo samo zračni posnetek iz leta 1954, na podlagi katerega se bo delala legalizacija,« pojasnjuje.

Pravi, da bi z ženo morda zdržala še kakšno sezono, a so ju zdravstvene težave in izjemno zahtevni pogoji dokončno izčrpali. »V koči, kjer je zaradi neprilagojenosti na sodobne potrebe treba venomer improvizirati in je delovnik dolg lahko tudi 17 ur, je bilo nemogoče nadaljevati,« je razkril žalostno realnost. »V teh pogojih za delo je nemogoče dobiti novega najemnika,« je dodal. »Kdor si predstavlja, da je delo oskrbnika romantičen neskončni izlet v visokogorju, se žal moti.«

Obnova prihodnje leto?

Kljub temu ostaja optimističen: »Vse upe polagamo v prihodnost, da drugo sezono takoj začnemo z gradnjo – funkcionalno in racionalno – in da bomo imeli srečo pri novem najemniku.« Pohvalil je tudi sodelovanje z Občino Bovec, ki zagotavlja sredstva za projektno dokumentacijo in obnovo.

Očitek bralke o slabem obveščanju sprejema z razumevanjem, a opozarja: »Tudi jaz bi dal večje črke, ampak veste – mi smo predvsem prostovoljci. Na spletni strani PZS so informacije jasne, tam sta tudi dve telefonski številki, ki ju z ženo prostovoljno dvigujeva vsaj dvajsetkrat na dan.«

Že lani opozarjali

Cuder opozarja tudi na širšo problematiko infrastrukture na sedlu, kjer poleg PD Bovec deluje tudi Razvojna zadruga Mangart: »Od vsakega avtomobila poberejo 10 evrov, zato smo že lani opozorili, da morajo prevzeti svoj del obveznosti in urediti WC-je. Do zdaj smo skrbeli mi – tudi za tiste, ki niso bili naši gostje, kar je 80 odstotkov obiskovalcev.«

Za konec pa poziva k razumevanju: »Tudi Koča pri izviru Soče je bila zaprta tri leta, sosednji Zacchi v Italiji celo štiri. Treba je potrpeti, da bo potem bolje.«