V sklopu akcije Pravnik brezplačno svetuje bralcem Slovenskih novic, ki ga izvajamo skupaj s partnerji iz projekta »Pravnik na dlani« smo prejeli vprašanje bralca Novic. Takole piše:

»Pred 20 leti sem prijatelju posodil 4000 evrov. Kot dobremu prijatelju, bil je namreč brat od moje takratne punce, sem denar posodil na posojilno pogodbo, dolžniško posojilo, brez obresti. Ljubezen se je nato skrhala, dolg pa je ostal vkljub pozivom, da naj ga vrne. Zanima me, če lahko po pravni poti zadevo še rešim? Klical sem ga na približno dvakrat na leto in vedno so bile težave in izgovori, da bo, »malo še počakaj«, mi pravi. Lep pozdrav! Florijan.«

Odgovor pravnega strokovnjaka

Ključna pravna ovira pri izterjavi po dvajsetih letih je zastaranje terjatve. Splošni zastaralni rok po 346. členu Obligacijskega zakonika (OZ) znaša 5 let. Kljub temu obstaja konkretna pravna možnost, da zastaranje ni nastopilo, če je dolžnik v vmesnem času dolg priznaval. Po 364. členu OZ se zastaranje pretrga z priznanjem dolga s strani dolžnika. Za prekinitev zadostuje vsako ravnanje, iz katerega je razvidno, da dolžnik dolg pripoznava – vključno z ustnimi izjavami, kot so obljube o vračilu. Po vsakem takem priznavanju začne 5-letni zastaralni rok teči znova od začetka. Ker navajate, da ste ga klicali dvakrat letno in je redno nakazoval, da bo plačal, je mogoče sklepati, da je do večkratnih prekinitev zastaranja prihajalo – a to bo treba dokazati (priče, SMS sporočila, e-pošta).

V sodnem postopku bo ključno dokazno breme na vaši strani: dokazati boste morali obstoj posojilne pogodbe in ponavljajoča se pripoznanja dolga. Sama pisna posojilna pogodba (četudi brez obresti) je dragocen dokaz za obstoj obveznosti. Priporočamo, da čim prej vložite tožbo pri pristojnem sodišču, pred tem se posvetujte z odvetnikom, ki bo ocenil dokazno moč vaših dokazil in izvedljivost postopka.