V sklopu akcije Pravnik brezplačno svetuje bralcem Slovenskih novic, ki ga izvajamo skupaj s partnerji iz projekta Pravnik na dlani smo prejeli vprašanje bralke Novic. Takole piše:

»Pozdravljeni, s partnerjem sva se ločila pred tremi leti. Še vedno živiva v skupni nepremičnini, ki je zaradi skupne hipoteke ne moreva prodati, da bi si kupila vsak svojo nepremičnino. Moje vprašanje je, ali se lahko tako sobivanje smatra kot zunajzakonska skupnost, čeprav imava vse notarsko urejeno. Skrbi me namreč, da bi lahko dedoval po meni. Bralka S.«

Odgovor pravnega strokovnjaka

Skupno bivanje pod isto streho iz praktičnih razlogov samo po sebi ne zadostuje za nastanek zunajzakonske skupnosti in s tem dednih pravic bivšega partnerja – bistveni element je skupnost življenja v partnerskem smislu, ne zgolj dejstvo deljene nepremičnine. Zunajzakonska skupnost je po 4. členu Družinskega zakonika (DZ) opredeljena kot daljša življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista v zakonski zvezi, pri čemer ni razlogov, ki bi skupnost preprečevali. Sodna praksa zahteva tako skupnost bivanja kot skupnost življenja v čustvenem, ekonomskem in socialnem smislu – zgolj sobivanje iz ekonomske nuje (skupna hipoteka) tega pogoja ne izpolni.

Dedna pravica zunajzakonskega partnerja je v skladu z 4.a členom Zakona o dedovanju (ZD) izenačena s pravicami zakonca, a nastopi le ob obstoju dejanske zunajzakonske skupnosti v trenutku smrti. Notarsko urejena dokumentacija o prenehanju partnerstva je v vašo korist, saj dokazuje formalno prenehanje razmerja. Vsekakor pa lahko sestava oporoke, s katero se dediči (in morebitne druge okoliščine) jasno opredelijo, v vašem primeru predstavlja dodaten nivo pravne varnosti.