Na Kodeljevem v Ljubljani stanovalci letos opažajo nekaj nenavadnega. Ptičje hišice, ki so bile prejšnja leta pozimi polne življenja, so to zimo skoraj prazne. Tudi v dneh, ko je nižine pobelil sneg in je pritisnil mraz, ob krmilnicah ni bilo običajnega čivkajočega živžava, pravi bralec. »Še lani so bile tu sinice, vrabci, taščice, kosi. Letos pa nič. Tudi pri sosedi jih ni«. Podobno opaža bralčev kolega z Vrhnike, ki pravi, da je ptic v krmilnicah letos bistveno manj. Na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) pravijo, da upada ptic ne zaznavajo. »Upadov pogostih vrst ptic nismo opazili,« pojasnjujejo. Prav tako letos ne opažajo manjšega števila ptic na urbanih območjih, tudi ne v Ljubljani, a kaj bi bilo lahko razlog, da so nekatere ptičje hišice prazne?
Zakaj so nekatere krmilnice prazne?
Strokovnjaki poudarjajo, da ptice pozimi niso nujno ves čas na istem območju in niso zavezane enemu naslovu. Med iskanjem hrane se selijo od vira do vira in si izbirajo, kar jim najbolj ustreza. Če se pri določeni hišici ne ustavijo, je razlogov lahko več: morda je sploh niso odkrile, morda jih razvaja sosed z bogatejšo ponudbo, lahko pa se je v okolici kaj spremenilo.
»Če se ptice ne počutijo varne, se krmilnici ne bodo približale,« poudarjajo v društvu. V bližini je lahko več motenj, pojavi se nov plenilec, zmanjka dreves ali grmovja za zavetje. Krošnje so za ptice ključne, saj se iz varnega skrivališča se lahko postopno približajo in preverijo, ali je denimo pot do sončničnih semen res varna in nanjo ne preži nevarnost,« pojasnjujejo.
Na njihovo prisotnost lahko vpliva tudi zmanjševanje zelenih površin. Manj dreves pomeni manj skrivališč. »Krošnje dreves in grmov pticam dajejo zavetje, s tem pa varnost. Iz varnega zavetja se lahko krmilnici približajo postopno in se tako prepričajo, da v okolici ni nevarnosti.«
Tudi v dneh, ko je zapadel sneg in pritisnil mraz, je krmilnica ostala prazna, brez običajnega zimskega čivkanja, v bližini ni bilo opaziti ptic. FOTO: Igor Modic
Slovenci radi postavljamo ptičje hišice. Po vaseh so skoraj stalnica, v mestih pa jih najdemo celo na balkonih, zato ni nič nenavadnega, da na DOPPS vsako leto prejmejo več klicev z vprašanjem, ali je ptic manj, a hkrati dobijo tudi sporočila z drugih koncev, kjer jih je več kot prejšnja leta. Narava ima pač svojo dinamiko.
Morda so se kodeljevske sinice in vrabci letos odločili za »zimske počitnice« na drugem drevesu ali pri bolj radodarnem sosedu. Nič hudega. Če jim bomo prihodnjo zimo ponudili miren, varen kotiček, se znajo spet vrniti na stari naslov. Le krmilnico jim postavimo dovolj visoko in na varno, da ne bo namesto ptičje krmilnice postala mačji bife.
Strokovnjaki mirijo, da ptice niso izginile, temveč so si verjetno izbrale drug, varnejši kotiček v okolici. FOTO: Jure Eržen/delo
Stanje ptic v urbanem okolju na DOPPS spremljajo z vseslovensko akcijo Ptice okoli nas, v kateri lahko sodeluje vsak. Gre za preprost, a dragocen monitoring, ki vsako leto pokaže, katere vrste so nam najbližje. Leta 2025 so tako našteli 11.257 ptic iz 60 vrst. Najpogostejši je bil domači vrabec, sledila sta poljski vrabec in velika sinica. Ta trojica je predstavljala kar 41 odstotkov vseh opazovanih ptic. Za njimi so se zvrstili siva vrana, domači golob, kos, plavček, ščinkavec, lišček in sraka.
Hranjenje ptic po strokovnem mnenju sicer ni odločilno za ohranjanje njihovih populacij, je pa dragocen in preprost način, kako naravo približati sebi – in še posebno otrokom, ki ob krmilnici razvijajo spoštovanje do živih bitij. Prav zato na DOPPS podajajo nekaj dragocenih nasvetov. Najbolj naravno je, da na vrtu zasadimo plodonosne domače vrste, kot so šipek, glog, bezeg ali jerebika, ki pticam ponujajo hrano in zavetje hkrati. Zrnojede vrste bodo vesele mešanice sončničnih semen, prosa in konoplje, kosom in taščicam pa lahko nastavimo jabolka, ovsene kosmiče ali rozine.
Pomembno je, da krmilnico redno čistimo in jo polnimo zmerno, saj se v ostankih hrane lahko razvijejo bolezni. In še opozorilo: če pod krmilnico opazite pelinolistno ambrozijo, jo odstranite, saj gre za invazivno rastlino, katere cvetni prah povzroča alergije.
Ste tudi vi opazili kaj zanimivega? Pošljite nam fotografijo in videoposnetek.
