Slovenka na banki želela dvigniti 3000 evrov, nato pa šok: »A je to normalno?«

Uporabnico omrežja X je razjezilo domnevno pojasnilo, da se mora za dvig 3000 evrov nekaj dni prej najaviti in povedati, zakaj potrebuje denar. »Če hočeš na banki dvigniti 3000 evrov, se moraš nekaj dni prej najaviti in povedati, za kaj potrebuješ denar? Zakaj moraš za svoj denar čakati in razlagati, zakaj ga rabiš? Pa samo za tri tisočake gre. Jaz sem šokirana. Niti centa ne pustim več na banki,« je zapisala in sprožila razpravo, ki je hitro pokazala, kako občutljiva tema je gotovina. Še posebej takrat, ko ljudje dobijo občutek, da morajo za dostop do lastnega denarja pojasnjevati, kam ga bodo nesli in zakaj ga potrebujejo.

Slovenka je nadaljevala: »Torej, če imaš prihranke in ti znašajo recimo 50.000 evrov, denar sploh ni tvoj in ne moreš razpolagati z njim, kakor hočeš in kadar hočeš. In še razlagati jim moraš, zakaj ga potrebuješ, kje ga misliš porabiti in tako naprej. Ali to nikogar od vas ne moti, a je to normalno,« je vprašala svoje sledilce in ob tem dodala, da jo je izkušnja osebno šokirala in ji »resnično dvignila tlak«.

»To smo čisto zafrknili s preprečevanjem pranja denarja«

Pod objavo so se zvrstili različni odzivi. Eden od uporabnikov je zapisal: »To smo čist zafrknili s tem preprečevanjem pranja denarja.« Drugi je opisal izkušnjo svoje matere: »Mama je želela dvigniti 40.000 evrov iz svojega poslovnega računa ... In je potrebovala ne vem kaka dokazila, zakaj denar potrebuje.« Tretja uporabnica je bila prav tako ostra: »In če jim na banki odgovor ni všeč, ti ne dajo denarja, tvojega denarja ti ne dovolijo vzeti.«

A izkušnje očitno niso povsod enake. Nekdo je zapisal: »Moja izkušnja je dobra, da sem zjutraj poklical, povedal znesek, mimogrede veliko večji kot vaš, brez kakršnihkoli vprašanj prišel po denar popoldne.« Spet drugi je opozoril: »Pred leti sem isto doživel, za deset tisoč te gledajo, kot da si prišel dvignit milijone. Ne želim si niti vedeti, kako bi bilo, da bi bile kake izredne razmere.«

Ena od uporabnic je skušala razpravo umiriti z drugačno izkušnjo: »Za tri tisoč se ni treba najaviti, za noben znesek pa ni treba razlagati, za kaj ga rabiš, razen če seveda to sam hočeš.« A druga ji je odgovorila, da je prav to doživela na eni od bank, ko se je morala zagovarjati za tri tisočake: »Častna beseda, da sem točno to doživela. In to še ni vse, na online računu moraš med podatke izpolniti tudi, koliko gotovine približno boš nakazoval in izvor denarja. Kako naj jaz vem, koliko in če bom nakazala in kje bi eventualno dobila denar.«

Kaj pravijo pravila?

V Sloveniji velja omejitev gotovinskega poslovanja, ki pravi, da osebe, ki opravljajo dejavnost, od strank ne smejo sprejeti gotovinskega plačila nad 5.000 evrov. Banka lahko z vprašanjem preverja, ali je načrtovana transakcija sploh zakonita.

Drugo vprašanje je logistika dviga. Za večje zneske, pogosto že nad 2.000 ali 5.000 evrov, odvisno od banke, je treba dvig vnaprej napovedati, denimo en delovni dan prej, da banka zagotovi zadostno količino fizičnega denarja v poslovalnici.

Če banki ne podate pojasnila ali so vaši odgovori sumljivi, lahko banka v skrajnem primeru zavrne izplačilo ali celo prekine poslovno razmerje. A banke ob tem poudarjajo, da to ne pomeni, da smejo stranke spraševati kar tako in brez razloga. Pri dodatnih pojasnilih se sklicujejo na zakonodajo s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma.

Vprašali smo banke ...

Vprašanja smo poslali vsem bankam, a odgovorov nismo prejeli od vseh, in Združenju bank Slovenije.

Iz UniCredit Banka Slovenija so nam sporočili: »V UniCredit Banka Slovenija d.d. dvigi gotovine v znesku do 3.000 EUR praviloma ne zahtevajo predhodne najave, prav tako strank pri teh zneskih ne sprašujemo o namenu uporabe sredstev.« Pri višjih zneskih je, kot pojasnjujejo, predhodna najava potrebna predvsem zato, da v poslovalnici zagotovijo dovolj gotovine in da lahko storitve nemoteno izvajajo za vse stranke.

O vprašanjih glede namena dviga pa dodajajo: »Glede vprašanj o namenu dviga banke delujemo v skladu z veljavno zakonodajo s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. To pomeni, da lahko v določenih primerih od strank zahtevamo dodatna pojasnila o transakcijah, vendar izključno, kadar za to obstajajo utemeljeni razlogi in v okviru zakonskih in regulatornih zahtev.«

Poudarjajo še, da pri tem varujejo zasebnost strank in njihove osebne podatke, postopki pa so po njihovih navedbah usklajeni z zakonodajo, vključno z GDPR.

Iz Addiko banke so odgovorili kratko in jasno: »V Addiko banki je dvig gotovine do zneska 3.000 evrov možen brez predhodne najave. Pri višjih zneskih je potrebna predhodna najava. Strankam ob sami najavi dviga večjega zneska gotovine ni treba pojasnjevati namena uporabe sredstev.«

Tudi iz OTP banke pravijo, da stranke ne sprašujejo, zakaj potrebuje gotovino. A pri njih je meja za najavo nižja. »V OTP banki od stranke ne zahtevamo informacije o tem, zakaj potrebuje gotovino. Skladno s splošnimi pogoji banke pa mora stranka vsak dvig gotovine nad 2.000 evrov najaviti najmanj en dan vnaprej oziroma med dnevom do 11. ure oziroma za naročila prek digitalne banke najmanj dva dni vnaprej.«

To pomeni, da pravila niso povsod enaka. Nekje se meja začne pri 2.000 evrih, drugje pri 3.000, ponekod pa uporabniki omenjajo tudi 5.000 evrov.

Združenje bank: namen najave je gotovina in varnost

Na Združenju bank Slovenije pojasnjujejo, da je predhodna najava dviga večjih zneskov gotovine del interne poslovne politike posamezne banke ali hranilnice. »Takšna najava je praviloma potrebna zaradi zagotavljanja zadostne količine gotovine ter iz varnostnih razlogov. Strankam ob tem praviloma ni treba razkrivati namena dviga,« so zapisali.

A hkrati dodajajo, da morajo banke upoštevati zakonodajo s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. »V takšnih primerih lahko banka utemeljeno zahteva dodatna pojasnila glede namena uporabe sredstev, saj mora izpolnjevati zakonske obveznosti in preprečevati morebitne zlorabe finančnega sistema.«

Ob tem poudarjajo, da morajo banke spoštovati zasebnost strank. Zbirajo in obdelujejo lahko le tiste podatke, ki so nujni za izpolnjevanje zakonskih obveznosti. Dostop do teh informacij je omejen, postopki pa nadzorovani. »Namen takšnih preverjanj je zaščita finančnega sistema, ne pa neupravičeno poseganje v zasebnost strank,« še dodajajo.

Ste tudi vi opazili kaj zanimivega? Pošljite nam fotografijo ali videoposnetek.