V družini imajo kožnega raka, a Davor bo na pregled znamenja čakal najmanj leto dni

Na naše uredništvo se je obrnil bralec Davor, ki ga je v zadnjih mesecih pretreslo opažanje dveh novih in nenavadnih znamenj na koži. Ker so mu pred časom že odstranili dve potencialno nevarni tvorbi, v družini pa imajo primer kožnega raka, ni okleval – odpravil se je k osebni zdravnici. Ta je takoj izdala napotnico za dermatološki pregled.

Tu pa se je začela bitka z birokracijo in dolgimi vrstami. Prvi možen termin? Čez leto dni. Ostali pa še pozneje – tudi čez dve leti ali več. Davor je v šoku in razočaran nad našim zdravstvenim sistemom. Kako je mogoče, da mora oseba z možnostjo malignega obolenja čakati tako dolgo?

ZZZS umika roke: konkretnega izvajalca ne poznamo

Vprašanja smo naslovili na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). A konkretnega primera ne komentirajo, ker – kot pravijo – izvajalca ne poznajo. V splošnem pa svetujejo:

»Naj pacient pri osebnem zdravniku preveri, ali obstajajo indikacije za višjo stopnjo nujnosti (hitro ali zelo hitro). V sistemu eNaročanje pa lahko sam poišče izvajalca s krajšo čakalno dobo in prenese napotnico tja.«

Ministrstvo: Prvi termin, ki ga pacient vidi v sistemu, je običajno okviren

Na Ministrstvu za zdravje pa opozarjajo, da pacienti pogosto mešajo »čakalno dobo na prvi prosti termin« z dejansko »realizirano čakalno dobo«. Prvi termin, ki ga pacient vidi v sistemu, je običajno okviren. Tisti pravi, realizirani termin pa je lahko prej.

V podporo so poslali podatke za obdobje 2020–2025. Primer: za leto 2025 je čakalna doba za prvi prosti termin pri običajni (redni) napotnici kar 446,7 dneva, a realizirani pregled se zgodi v povprečju po 238,9 dneh. Podobno velja za stopnje »hitro« in »zelo hitro«, kjer se realni termini zgodijo prej kot okvirno napovedani.

FOTO: Ministrstvo Za Zdravje

FOTO: Ministrstvo Za Zdravje

Kaj to pomeni za Davorja?

Čeprav ga sistem pomiri, da bo morda na vrsto prišel prej, dejstvo ostaja: Davor danes ne ve, kdaj bo pregledan. Če ne bo ukrepal sam in vztrajal pri nujnosti, bo moral čakati več mesecev – preden bo sploh vedel, ali so znamenja nevarna.

ZZZS sicer poudarja, da izvajalce finančno spodbujajo k celovitim pregledom in plačujejo odstranjevanje kožnih tvorb v neomejenem obsegu – a čakalne vrste so vse daljše. Po njihovem mnenju bi bilo treba tudi zmanjšati število »neutemeljenih napotitev« in spremljati razvoj umetne inteligence pri diagnostiki znamenj.

V času, ko nas zdravstvo poziva k rednim samopregledom in opozarja na porast kožnega raka, bi moral sistem zagotavljati tudi hitro odzivnost. Zamujena diagnostika lahko pomeni zamujeno zdravljenje. In za Davorja ter vse, ki čakajo podobno dolgo – gre za več kot samo številke na grafikonu.

Imate zgodbo za nas? Pišite nam preko spodnjega obrazca in pripnite fotografije.