Akrobat je zaplesal v zakon (FOTO)

Po poldrugem letu privajanja na skupno življenje oziroma zaroke sta te dni pred matičarja stopila znani slovenski akrobat in kaskader Tomy Mihičinac ter njegova izbranka Valentina. Z zaroko ob Tomyjevem okroglem tridesetem rojstnem dnevu se je začela tudi akcija s prvim delom organizacije poroke.

»Začela sva jo z izbiro lokacije. Glede na to, da sva doma v Kopru in imamo na Obali res veliko prelepih lokacij, se je pojavila težava izbire le ene. Valentina je opravila ogromno klicev in res je bilo težko, ker je bilo seveda treba upoštevati tudi najine želje in kriterije. Na koncu sva se med mnogo lokacijami za civilno poroko odločila za najlepšo razgledno ploščad v slovenski Istri v Marezigah. Kdor še ni bil tam, mu toplo priporočava, da se zapelje na to čarobno razgledno točko na slovensko in italijansko morje. Ta razgled je med drugim zelo znan kot edina vinska fontana v Sloveniji, tako da je ne le res čudovit kraj, temveč tudi mali raj za okuševalce vina,« pravi svežepečeni mož. Za pomoč sta se mladoporočenca obrnila na bližnjo vrhunsko gostišče Karjola, znano po odličnih jedeh, in skupaj z njimi izbrala lokacijo slavja v čudoviti vinski kleti krajevne skupnosti Marezige. Potem je bilo na vrsti bilo tisto, kar so največje sanje večine nevest in nekakšna mora ženinov, izbira poročnih oblek. »Navada je, da ženin ne sme videti neveste v obleki pred poroko, ampak midva se tega nisva držala. Obleki sva šla izbirat kar skupaj! Ko je Valentina pri pomerjanju oblekla obleko italijanske znamke Milla Nova, sva oba ostala odprtih ust. Spogledala sva se in vedela, da je to to. Nisva vprašala niti za ceno. Vse druge obleke, ki jih je še pomerila, so se skrile. Izbira moje obleke je povzročila malo več težav, saj se je na koncu izkazalo, da sem mogoče preveč zahteven. Pa se je na koncu vseeno našla,« še doda v smehu.


Za dan poroke sta izbrala 6. junij. A bolj ko se bližal določeni datum, bolj ju je skrbelo, kako bo. Zaradi izbruha pandemije korone marca in vsakdana, ki se je postavil na glavo, nista vedela, kaj bo. »Nisva si niti mislila, da bo trajalo tako dolgo. Vsak dan sva nenehno spremljala novice z željo po koncu in strahom o nadaljevanju pandemije. Datuma nisva hotela spreminjati, zato sva z odpovedjo oziroma prestavitvijo odlašala in odlašala. Vsak dan sva si rekla, počakajva še kak dan. Ne vem, kolikokrat sva klicala na koprsko upravno enoto, a tudi oni niso vedeli, kako dolgo bo vse to še trajalo ali kdaj se bo sprostilo. Ko so se ukrepi sprostili, sva si oddahnila in se razveselila, vsi tesnobni meseci negotovosti so tako rekoč izpuhteli. Že naslednjega dne sva začela preostalo organizacijo, saj sva morala nadoknaditi veliko zamujenega v treh tednih. Na srečo je k organizaciji resnično pripomogla Katjuša iz gostilne Karjola, tako da je prevzela veliko našega bremena. Pozneje so se zrahljali še ukrepi glede glasbenih nastopov,« pravi. Ko sta mislila, da je končno vsega konec, jim je začelo nagajati še vreme. Kot zakleto je bilo slabo ves teden pred poroko in tudi na njuno soboto. Že za fotografije jima je kot po čudežu uspelo ujeti nekaj minut par dni prej. Na koncu pa se je narava iz njiju še pošalila. Na poročni dan se je naenkrat zjasnilo in lepšega vremena si ne bi mogla želeti. Poročni dan si bo Tomy zapomnil za vse življenje.

»V meni so se v tistih nekaj minutah obreda porodili izjemni občutki, hkrati pa se zavrteli vsi lepi spomini in priznati moram, da se je zgodilo nekaj nenavadnega in nepričakovanega, ko so se moje oči začele rositi. Malo zatem sva si že nadela prstane in si obljubila večno zvestobo, nato pa še zaplesala poročni ples. Kljub le nekaj uram plesnih vaj mi je šlo dobro od nog,« še pove za konec.