Alenka Godec: Psi nas učijo sočutja

»Kar veliko kužkov se je zvrstilo v mojem življenju,« pravi pevka Alenka Godec. »Trenutno sta v naši družini dve posvojenki Chilly in Lucy. Pred tem smo imeli dve borderski ovčarki, prva je bila Biba, druga Ella. No, moj čisto prvi kužek je bila kokeršpanjelka Dina. Tudi z moževim kužkom, posvojenim dobermanom Izom, sem bivala kar dolgo,« je naštevala. Srčno navezana je na prav vsakega od njih.

»Zame je vsak kužek poseben, pa naj se sliši še tako obrabljeno. To so čudovita bitja, ki premorejo ogromno ljubezni in so svojemu človeku popolnoma predana. In nič lepšega ni, kot da jim ljubezen vračamo in zanje skrbimo, tako kot si zaslužijo. Imajo pa seveda tudi svoje finte. Večinoma take, ki te nasmejijo, včasih pa ti, tako kot otroci, lahko pokravžljajo živčke. Naša Chilly, posvojenka iz Zavetišča Turk, je strašno naspidiran kužek. Pri njej je vse na polno. Od ljubezni do norenja. Če je njena 'sestrica' Lucy, posvojenka prek Animal Angels, zaspana že po osmi zvečer, Chilly takrat oživi. Pa vedno pravim, da imamo pravo kombinacijo, ker imeti dve Chilliki bi bilo pa kar naporno,« se smeji Alenka.

Vselej težko slovo

»Življenje s kužki je nedvomno bogatejše, še bolj napolnjeno z ljubeznijo. Ko se odločiš in v svoje življenje sprejmeš kužka, se je treba zavedati, da je to 24-urna skrb, dan za dnem. Tako so ne samo naši dnevi, temveč tudi naši dopusti vedno prilagojeni kužkom. Včasih, ko so bili moji starši še živi, smo se sicer lahko z mirno vestjo kam odpravili tudi brez kužka, zdaj pač ne. Ampak to moraš vzeti v zakup in nikoli ne razmišljam v smeri, da sem zaradi kužkov zamudila kak drugačen dopust. Zame je to najboljša rekreacija, tako fizično kot psihično, sprehod s kužki. Pasjeljubci bodo razumeli, da ko gledam naši dve, ko se spravita k igri, ko uživata v naravi, je zame to najboljši TV-program,« je priznala.

Ena je bolj živahna, druga mirnejša, pa se vse nekako uravnoteži.

Opazovanje ljubkih štirinožk je za Alenko boljše od gledanja televizije.

Največji izziv življenja s psi so, kot meni, bolezni. »V vseh letih sobivanja s psi sem se naučila že marsičesa, vem tudi, kdaj je treba k veterinarju. Ker sem imela v svojem življenju že kar veliko kužkov, sem doživela tudi veliko sloves. Ta pa so prinesla neizmerno bolečino, vsakič znova. Vem, da se veliko ljudi ravno zaradi bolečine ob izgubi ne odloči za novega kužka. Sama pravim, da je prav, če po izgubi ljubezen podarimo še kakšnemu kužku,« je iskreno pripovedovala.

Psi so terapevti

Biti lastnik psa je resnično plemenita stvar, meni pevka, ki je med drugim vdihnila dušo zimzelenim slovenskim popevkam, kot sta Vsak je sam in So najlepše pesmi že napisane. »Psi nas delajo boljše ljudi. Učijo nas sočutja, brezpogojne ljubezni, odgovornosti, pa tudi reda nas naučijo. Vedno dajo vedeti, kdaj je čas za kosilo, kdaj za sprehod, kdaj za crkljanje. So krasni terapevti in čudovita bitja, zato se težko spopadam s primeri mučenja. To me obenem neskončno žalosti in spravlja na obrate,« je dejala.

Meni, da sta povsem v redu tako posvojitev kot tudi nakup psa pri preverjenih rejcih. »Obe borderki smo kupili pri preverjenih rejcih in obe sta bili krasni psički. Če bi se še kdaj odločala za pasemskega psa, bi nedvomno vzela borderko. A pri toliko zapuščenih pasjih dušah navijam za to, da bi se čim več ljudi odločalo za posvojitve iz zavetišč. Obe zdajšnji sta posvojenki in moje srce je še bolj polno ob misli, da smo dvema zapuščenkama, dvema revčkoma, ki ju nekdo ni maral, ponudili lepo življenje. Sem pa odločno proti in kar srce me boli, ko si ljudje zamislijo neko pasmo, za kužka pa bi plačali čim manj. Taki psi so po navadi reveži s pasjih farm, kjer živijo v nemogočih razmerah. A žal je povpraševanja po pasemskih kužkih za male denarje, kljub vsemu ozaveščanju, še vedno veliko. Za take ljudi pa jaz nimam ravno lepih besed!«