Ana Klašnja in Marjetka Vovk. Dve močni ženski, ki pa ju združuje prepričanje, da talent ni vse, da se za uspehom skrivajo delo

Ana & Marjetka: Ko se ti podre svet

Ana Klašnja in Marjetka Vovk. Dve močni ženski, ki pa ju združuje prepričanje, da talent ni vse, da se za uspehom skrivajo delo in ponavljanje enih in istih gibov, tonov, ples belih in črnih tipk, pomodreli palci v baletnih copatih.
Foto: POP TV

Foto: POP TV

Foto: POP TV

Foto: POP TV

Foto: POP TV

Foto: POP TV

Foto: POP TV
Foto: POP TV
Foto: POP TV
Nika Vistoropski
 2. 11. 2016 | 14:07
 15. 9. 2025 | 18:53

Kot »lovilki« na slovenske talente, dve v četverici, čutita močno odgovornost. Ker vesta, kako je biti na začetku. In vesta tudi, da na vrhu ni nujno samotno. In plezanje gor? Se splača. Razgled je fantastičen.

Ana, po dveh letih ste se vrnili na oder z glavno vlogo v baletu Romeo in Julija. No, vmes ste nekajkrat plesali noseči. Kako je bilo?

Ana: Hecno. Takoj si utrujen, ko imaš v sebi malega fižolčka. (Smeh.) Postajala sem vedno bolj zajetna, na koncu sem se že bala, da se ne bi kaj zgodilo, če bom previsoko skakala. Čeprav sem v sebi vedela, da je vse ok, ker sem plesa vajena.

Nedavno je bila v Mladinskem gledališču predstava Oliverja Frljića Naše nasilje, vaše nasilje. Tema? Begunci. In (so)odgovornost zahodnega sveta za tragedijo na Bližnjem vzhodu. Človek se potem vpraša, kakšen smisel sploh še ima izbirati talente v šovih, ko pa sveta, kot smo ga poznali, kmalu ne bo več.

Ana: O tem premišljujem tudi sama. Vsako sezono se na novo sprašujem, od kod bodo prišli vsi ti novi talenti. Saj se včasih vprašam tudi, zakaj bi sploh prišli. Izkušnje niso samo lepe. Ampak potem spet – nikoli ne veš, kdaj se ti odprejo vrata. Veliko ljudi si želi plesati in peti, vsi bi radi, kljub vsemu, bili zvezde. In oddaja vendarle lahko ponudi veliko priložnosti. Pa ne samo tistim, ki zmagajo.

Marjetka: Verjamem, da je vedno treba težiti k napredku. Oddaja je lepa priložnost za kogar koli, ki je lahko doma sicer skrit za štirimi stenami, da zablesti. Ne vem, ustvarja vizijo, da se je v življenju mogoče razvijati in ne nazadnje tudi uresničiti svojo bit, ki jo pač vsi iščemo.

Marjetka, ste jo vi našli?

Marjetka: Ja, in za to sem zelo hvaležna. S pomočjo glasbe se soočam s svojimi strahovi, a spoznavam tudi veščine, ki bi jih rada usvojila. Vse, česar se človek s srcem loti, ponuja priložnost za samospoznanje in posledično tudi osebnostno rast.

Ana, Marjetka, bi šli na talente, bi svojo danost dali v preverbo?

Ana: Ah, jaz sem stokrat doživela podobne izkušnje. Vsakič, ko pride nov koreograf, grem na »avdicijo«. In ni lahko, kajti koreografija se lahko spremeni »čez noč«. Po nosečnosti pa imam še en problem, in sicer občutek, kot da si dveh korakov ne morem zapomniti. Prepričana sem bila, da vse znam, pa ne. Nisem nobena superwoman. Enako sem utrujena kot drugi ljudje. Ko sem bila noseča, sem jokala trikrat na dan, doživela tudi precej otožnih ur. Nisem nič posebnega.
Že vso kariero se ukvarjam z vprašanjem, ali bom določenemu koreografu všeč. Nikoli ne morem vedeti, za koga bom dovolj dobra. Je pa res, da danes zavrnitve sprejmem razumsko, še posebno če so tehtne. Pa čeprav je problem to, da imam, kaj vem, rjave lase. (Smeh.) Ko sem bila na začetku, sem bila bolj čustvena. Mešalo se mi je od želje po plesu. In ko si zavrnjen, imaš občutek, kot da se ti je podrl svet. A je treba vztrajati. Poskusiti znova in znova. Delo, delo, delo! Talent je samo deset odstotkov.

Marjetka: Pred leti sem se kot članica skupine udeležila britanskega X factorja. Izjemna izkušnja, ki bi jo takoj ponovila. Vem: v življenju se ti kdaj izide, kdaj se ti pa ne, ampak če ne poskusiš, se ti gotovo ne. Ljudje ne vedo, da jaz v oddaji samo zasedam stolček, ki mi nosi predvsem veliko odgovornost do sebe, svoje stroke, do kandidata. Razpeta sem med dvema svetovoma. Po eni strani ne morem prek sebe in povedati česa, česar ne mislim, obenem pa vem, da lahko s prestrogo kritiko kandidata tudi prizadenem. Moje vodilo je, da se ga nikoli ne lotim osebno. Povem samo svoje mnenje o njegovem trenutnem stanju, o točno določeni točki, ki jo je predstavil. To pa še ne pomeni, da ta oseba nima talenta. Še več; besedo talent sem primerjala v slovenskem in angleškem jeziku. V slovenščini pomeni veliko prirojeno sposobnost za določeno umsko ali fizično dejavnost. Angleški pomen je širši; zajema veščino, znanje, naravno danost, vse, kar je potrebno, tudi delo. Včasih slišim starše, ki otroku rečejo: Pojdi, poskusi, imaš talent! Ne, ne, to ni dovolj. To je, kot da bi imel doma deske, a bi se hvalil s hišo. 

 

  • CELOTEN INTERVJU LAHKO PREBERETE V SVEŽI ŠTEVILKE REVIJE ONAPLUS, KI VAS ŽE ČAKA PRI PRODAJALCU ČASOPISOV. 

Spremljajte Slovenske novice kot prednostni vir na Googlu
Logo
IZBRANO ZA VAS
Promo
TOPLOTNE ČRPALKE
Promo
UREJANJE DOMA
Promo
NIŽJE OBRESTNE MERE
Promo
NASVET
Promo
NIŽANJE RAČUNOV
Promo
DNK
Promo
BRANJE JE VESELJE
Promo
HITER PREVZEM POŠILJK
PromoPhoto
NOV MODEL
PromoPhoto
INOVATIVNO
Promo
NESREČE
Promo
GRADIMO PRIHODNOST
Promo
POTOVANJA
Promo
ZA PRIHODNOST SLOVENIJE
Promo
KARIERA
Promo
POLETJA NI KONEC
Promo
PRIPRAVA NA JESEN
Promo
VARNOST V ZDRAVSTVU
PromoPhoto
FINANCE
Promo
CENEJE ZA MLADE
SOVOZNIK
Promo
FESTIVAL V LJUBLJANI
PromoPhoto
ZDRAVJE
Promo
VIDEO