Hiša Franko z Ano Roš tudi v letu 2026 ostaja v samem vrhu svetovne kulinarike. V najnovejšem vodniku Michelin Guide Slovenia je znova prejela tri Michelinove zvezdice, Ana Roš  pa ostaja tudi edina chefinja na čelu slovenske restavracije z najvišjim Michelinovim priznanjem. Letos se z Michelinovimi zvezdicami ponaša deset slovenskih restavracij, ena več kot lani. Ob tem smo prejemnico naziva najboljše šefinje kuhinje na svetu, ki je tudi mama dveh otrok, vprašali, zakaj je med vrhunskimi chefi še vedno tako malo žensk in kaj bi se moralo spremeniti, da bi jih bilo na najvišji ravni več.

Hiša Franko je edina slovenska Michelinova restavracija z žensko chefinjo. Kako vi vidite dejstvo, da je med vrhunskimi chefi še vedno tako malo žensk?

»Kuhanje oziroma visoka kulinarika je zelo specifičen poklic, ki od posameznika zahteva, da mu posveti ves svoj čas in energijo. Za ženske, ki so velikokrat hkrati žene, mame in pogosto tudi gospodinje, je zato včasih težko uskladiti vse te vloge ter obenem nameniti dovolj pozornosti ekipi in kuhinji, da lahko ustvarijo zares veličastno zgodbo. Sama verjamem, da je to mogoče, to tudi dokazujem. A kljub temu so to za mnoge ženske izjemno zahtevne odločitve, saj se pogosto znajdejo pred dilemo, ali se bodo bolj posvetile materinstvu ali karieri. In pri tem ne mislim le na gostinstvo, temveč na kariero nasploh.«

Pričakovanja, povezana z materinstvom in družinskim življenjem, so torej eden ključnih razlogov, da se na najvišje položaje v vrhunski kulinariki prebije manj žensk?

»Dokler bomo tudi v našem delu sveta živeli na način, kot živimo danes, bo ženska pogosto v prvi vrsti postavljena v vlogo mame, žene in gospodinje. Posledično njena kariera velikokrat pride na drugo mesto. To je globoko zakoreninjeno v naši družbi, in ali je to prav ali narobe, težko sodim. Dejstvo pa je, da so ženske po naravi tiste, ki pogosto prevzemajo vlogo primarne skrbnice, kar potem logično vodi do tega, da jih primanjkuje na najvišjih položajih. In zopet ponavljam, da to ne velja le za restavracije ali kuhinje, temveč za vse vodstvene položaje.«

Ana Roš vodi Hišo Franko v Kobaridu ter restavraciji JAZ v Ljubljani in Poreču. Pod njenim okriljem deluje tudi blagovna znamka Pekarna Ana. FOTO: Leon Vidic, Delo

Kaj bi se po vašem mnenju moralo spremeniti v gastronomskem svetu, da bi bilo več žensk na položajih glavnih chefov v Michelinovih restavracijah?

»Menim, da bi se morala spremeniti celotna struktura življenja. Na nek način se že spreminja, na drugega pa še ne. Morda bi morali moški začeti na ženske gledati drugače. Če je ženska ambiciozna, motivirana in sposobna, postanejo oni tisti trden steber, ki jo podpira. Namesto ustaljenega pregovora, da za vsakim uspešnim moškim stoji močna ženska, bi lahko začeli verjeti tudi obratno.«

Kako se Slovenija v tem pogledu primerja s tujino? Ali je tudi drugod podobno razmerje med moškimi in ženskimi chefi na Michelinovi ravni?

»Mislim, da se Slovenija na tem področju pravzaprav dviga nad evropsko povprečje, morda celo nad svetovnega. Pri nas namreč veliko vrhunskih restavracij vodijo ženske, medtem ko v svetu visoke gastronomije na globalni ravni še vedno pretežno prevladujejo moški.«

Ali po vašem mnenju spol vpliva na ustvarjanje krožnika oziroma ali je mogoče prepoznati, ali jed sestavlja moški ali ženska chef?

»Vprašanje je predvsem v senzibilnosti in estetiki. Senzibilnost pomeni neko vrsto harmonije okusov, ki je včasih lahkotnejša, drugič težja. Ženska in moška estetika sta si sicer različni, vendar danes živimo v svetu, ki je izjemno multikulturen in na nek način tudi multisenzibilen. Zato verjamem, da lahko tako moški kot ženske ustvarjajo izjemno prefinjeno, skoraj hipersenzibilno kulinariko. Po drugi strani imam na primer dobro prijateljico, ki je chefinja in ustvarja izjemno »moško« kuhinjo, takšno, za katero bi sprva pomislili, da jo je ustvaril moški, pa jo v resnici ženska. Zato menim, da razlike med spoloma v tem trenutku na tem področju pravzaprav niso več bistvene, saj je vsak od nas razvil svojo lastno senzibilnost.«

Torej menite, da se pri okusih, konceptih in pristopu k ustvarjanju jedi ne bi bistveno spremenilo nič, če bi več vrhunskih kuhinj vodile ženske? 

»Mislim, da se ne bi spremenilo nič. Glede na to, kar sem že povedala, je danes percepcija predvsem odraz naše lastne senzibilnosti. Hkrati pa verjamem, da se moramo vsi znati prilagajati času, v katerem živimo. Če želimo ustvarjati in na nek način tudi nagovarjati ljudi, to pomeni, da se moramo nenehno prilagajati in hkrati neprestano učiti.«