Ana Roza Cimperman je po študiju prava zbrala pogum, kupila enosmerno vozovnico za Los Angeles in si tam ustvarila igralsko kariero. V Sloveniji smo jo spoznali v oglasih in domačih filmih, med njimi v celovečercu Jutri režiserja Draga Grafa. A Pirančanka si je želela več.
»Vedno sem si želela biti igralka in živeti v Los Angelesu,« pove. »Doma preprosto ni dovolj priložnosti. Vedela sem, da sem si dolžna poskusiti. Kupila sem vozovnico, najela sobo v Hollywoodu, in to po naključju le eno ulico stran od Pločnika slavnih in Dolby Teatra, kjer podeljujejo oskarje.«
Na odru v Tramvaju Poželenje ameriškega dramatika Tenneseeja Williamsa FOTOGRAFIJE: Osebni arhiv Ane Roze Cimperman
Igra dve vlogi
Že po nekaj tednih iskanja priložnosti je prišla prva velika prelomnica. »Na četrti avdiciji sem dobila vlogo Kristy v filmu Rayven Choi. Projekt je bil zelo kakovosten, zato sem bila kmalu povabljena, da se pridružim ameriški igralski uniji SAG-AFTRA. Takrat sem prvič začutila, da mogoče res zmorem,« se spominja. V International Film Review so takrat o njej zapisali, da je njena igra eterično nežna in žareča. In Ana Roza si je v naslednjih letih zgradila lepo igralsko pot: od glavnih vlog v filmih Circle in Nympho's Diary do manjših, a izrazitih vlog v uspešnicah Jefferson, The Man Van in drugih. Zaigrala je tudi v glasbenem spotu Let Me Hold You skupine Cheat Codes, ki ima že več milijonov ogledov, ter posnela dva spota za organizacijo PETA v režiji dobitnika nagrade emmy Eddieja Roquete. V njih je z igro opozorila na trpljenje živali v ameriški mesni industriji.
V International Film Review so zapisali, da je njena igra eterično nežna in žareča.
Letos je osvojila nagrado za najboljšo igro na filmskem festivalu v Stockholmu.
Jeseni letos jo je pričakalo novo priznanje – nagrada za najboljšo igro na filmskem festivalu v Stockholmu za kratki film Soulmates (Sorodne duše). »Film je drama s komičnimi elementi, ki sprašuje, ali si podzavestno vedno izbiramo enake partnerje,« pravi. »Igram kar dve vlogi. Ena izkazuje ljubezenski interes, druga nekdanje dekle glavnega lika. Vlogi sta popolnoma različni med sabo, zato mislim, da mi je prav igralski razpon prinesel nagrado.« Film bo prihodnji mesec prikazan še v Veliki Britaniji in na več evropskih festivalih.
Sodeluje s policijo
Medtem pa je Ana Roza posnela tudi kratki film Mental Hellth, ki bo doživel premiero v Kalkuti, nato pa pot nadaljeval po festivalih. »V njem igram vlogo, povezano z duševnim zdravjem. To je tema, ki mi je zelo blizu,« pove. Poleg tega je posnela novo spletno serijo, ki je trenutno v postprodukciji in izide novembra. »Igram naivno Daisy, ki izve, da ji je dedek zapustil milijarde dolarjev. Preseli se na Beverly Hills in sklene, da bo z denarjem izboljšala svet. To ji seveda marsikdo poskuša preprečiti,« pripoveduje v smehu. »Serija je komedija, parodija na neko zelo priljubljeno ameriško serijo. Snemanje je bilo zame sila zanimivo, saj je vloga zahtevala veliko improvizacije in dobre volje. In snemanje po Beverly Hillsu je bilo res nekaj posebnega!«
Igralsko znanje ji pomaga pri usposabljanju policistov za odzive v kriznih situacijah.
Le redkokatera hollywoodska igralka prostovoljno sodeluje z losangeleško policijo (LAPD) – Ana Roza pa to počne že šest let. »Pomagam pri urjenju policistov, šerifov in operaterjev. Učijo se, kako komunicirati z ljudmi, ki lahko zaradi duševnih težav postanejo nevarni sebi ali drugim,« pojasni. Treninge izvajajo v virtualni resničnosti. »Na njih nosimo posebna očala, s katerimi se prostor na primer spremeni v ulico, park ali teraso na vrhu stolpnice. Jaz igram nevarno osebo, policisti pa imajo osem minut časa, da me s pogovorom umirijo. Če ravnajo pravilno, se predam. Če pa me ne poslušajo, lahko 'skočim s stolpnice' ali jih navidezno ogrozim. Tak konec jih včasih preseneti, zato so vedno prisotni inštruktorji,« pove.
Začnite doma
Kariera jo je ponesla tudi za kateder filmske šole na znameniti aveniji Walk of Fame. Njen mentor, igralec Tim McNeil (nastopil je tudi v Forrestu Gumpu), jo je povabil, naj za dva tedna prevzame njegovo poučevanje tehnike igre, ko je sam odšel na snemanje v New York. »To je bil moj najljubši predmet že med študijem, zato sem izziv z veseljem sprejela, čeprav sem bila sprva nervozna. Poučevati v angleščini sredi Hollywooda ni mačji kašelj,« se nasmehne. Od takrat pogosto predava študentom, med katerimi so tudi uveljavljeni igralci. »Lani je na šoli študiral celo irski igralec in nominiranec za oskarja Barry Keoghan, a njega žal nisem imela priložnosti srečati,« pove.
Z letošnje podelitve emmyjev
»Začnite doma,« svetuje Ana Roza vsem, ki sanjajo o podobni poti. »Jaz sem začela v igralskem studiu bratov Janeza in Andreja Vajevca, ki sta imela name ogromen vpliv. Potem sem se pridružila gledališki skupini in posnela prve scene. Vsak naj si izbere monolog iz najljubšega filma in ga vsak dan zaigra – pa čeprav le pred svojim psom ali morskim prašičkom.« A doda: »Branje gledaliških iger je ključno, ker vpliva na razvoj duše. Ta pa je za igralca najpomembnejša stvar. Zato je ta poklic tako čudovit.«
