Andrej Šifrer praznuje pol stoletja pisanja in petja

Pol stoletja neusahljivega studenca, ki nas bogati, nasmeji in pripravi do tega, da se ob njegovih pesmih objamemo in prepevamo, kaže na to, da nas bo v naslednjih dveh letih preplavljal z nezmanjšano močjo. Letos bo minilo prav toliko let, odkar nas je Andrej Šifrer prvič presenetil s svojo bolečino do zobozdravnice in od takrat se ni ustavil. Snemal je v Angliji, na Irskem pa v Ameriki in s potovanja življenja prenesel zgodbe, ki so postale pesmi in pesmi, ki so postale del mnogih zgodb. Po dvesto posnetih pesmih, več kot pet tisoč nastopih in več kot pol milijona prodanih plošč, kaset in zgoščenk, nas pojoči Gorenjc vabi na svoje praznovanje v Cankarjev dom.

Andrej Šifrer praznuje pol stoletja pisanja in petja. FOTO: Promocijski material

Natančno leto dni pred vrhuncem praznovanj je zbranim medijem razkril podrobnosti o koncertu, ki bo v četrtek, 28. januarja 2027, v Gallusovi dvorani. Svoje nastope za naslednji dve leti bo zavil v slogan »Pol stoletja pisanja in petja« in prav te dni naslednje leto bo spet norel po Sloveniji s Kranjskim simfoniki, svojimi Angleži in domačimi zvezdniki.

Predstavil prvo pesem iz prihajajočega albuma

Vstopnice za največjo predstavo so že v prodaji. »Zdaj moram biti ustvarjalen in razigran, ko sem še mlad, počival bom na stara leta,« se je pošalil in resneje nadaljeval: »Pesmi, kar čakajo, da privrejo na dan in ne smem biti njihova ovira, saj me »morijo« tudi v nočeh in mi ne dajo spati. Kar pa zadeva nastope, rad razveseljujem ljudi, saj mi s polno mero vračajo in me polnijo. Čeprav sem že krepko zabredel v sedemdeseta, je duša mlada, material pa malo utrujen.«

Na zajtrku »Za medije« nam je predstavil prvo pesem iz prihajajočega albuma, ki si jo boste lahko pretočili iz pričujoče QR kode. Prav neverjetno druščino je zbral Andrej na posnetku »ZAKAJ PA NE?« in presenetil prisotne s himno o združevanju v času, ko vsak vleče na svojo stran in se kar prehitevajo v hujskanju drug na drugega. Šifrer pa predlaga drugo možnost: Zakaj pa ne bi enkrat nekaj: SKUPAJ NAREDIL', SKUPAJ NAREDIL' ROKO SI STISNIL', MOČNEJŠI PAMETNEJŠI SMO, ČE BOMO SE ZMENIL'!

Z njim prepevajo Tomi Meglič (Siddharta), Peter Lovšin (Pankrti), Manca Trampuš in Domen Don Holc s kitaro (Koala Voice), svojo virtuoznost pa prispeva Marko Hatlak s harmoniko. Iz treh različnih generacij in precej različnih glasbenih stilov so znali združiti talente in skupaj oznaniti Sloveniji »dajmo nekaj skupaj naredit'!«

Med zajtrkom z mediji je Andrej poklical v Anglijo svojega polstoletnega producenta Dave Cookea. FOTO: Nada Žgank

Z Lovšinom Andrej prijateljuje že 49 let, kar je le leto manj od pol stoletja, in Pero je takoj sprejel ponujeno roko. »Muzkontarji nasploh smo povezovalni ljudje, ker igramo za publiko, in se ne sprašujemo o njenem političnem ali kakršnem koli prepričanju. Andrej je to zelo lepo izrazil.V Sloveniji se znamo povezati ob na primer športnih uspehih, kar sem sam zelo dobro doživel, ko smo naredili himno Slovenija gre naprej. Po letu 2008 pa so se pri nas povečale razprtije, po ekonomski krizi, ki je bila sredi velikega kapitala umetno ustvarjena ravno zato, da bi, po moje, povzročala razpoke. Ljudje v ekonomski stiski so bolj dovzetni za različne razprtije. Takrat se je začela razgradnja slovenske enotnosti, in vsaka dobra gesta, kot je ta pesem, lahko pomaga, da se zavedamo, da smo en narod, ki je šel čez težko zgodovino in obstal. In zato moramo biti bolj hvaležni.«

Punk izvajalca in punk ideolog. Kaj med njimi dela Andrej? FOTO: Nada Žgank

Verjamemo, da jih bomo videli tudi na koncertih, saj bo to srčen opomnik, da slovenska pesem še vedno šteje, da ljudje še vedno dihajo z njegovo glasbo in da pol stoletja ustvarjanja ni konec, ampak dokaz, da se vrednote preteklosti prelivajo skozi sedanjost v prihodnost in se nikoli ne postarajo.