Če je kdo še dvomil, ali Avsenikova glasba po sedmih desetletjih še vedno privablja množice, bi moral konec prejšnjega tedna stopiti v mariborski Europark. Osrednje prireditveno prizorišče je bilo nabito polno, ljudje so stali tudi precej dlje od odra, po nakupovalnih ulicah pa so namesto običajnega vrveža odmevali polke in valčki.
Za 26. rojstni dan Europarka je za harmoniko prijel Sašo Avsenik, vnuk legendarnega Slavka Avsenika, in s svojim pomlajenim ansamblom dokazal, da ta glasba še zdaleč ni ostala ujeta v čas črno-belih televizorjev in gramofonskih plošč. Pred odrom so Avsenikove viže prepevali starejši, ki jih poznajo praktično vse življenje, ob njih pa mladi in družine z otroki. Nekateri so se ob znanih melodijah tudi zavrteli, drugi pa so koncert spremljali kar z višjih nadstropij nakupovalnega središča. Prav v tem je morda največja zmaga zgodbe, ki se je pred več kot sedmimi desetletji začela v Begunjah.

Ob Avsenikovih vižah so zaplesale različne generacije obiskovalcev.
Melodije bratov Slavka in Vilka Avsenika danes igra nova generacija glasbenikov, med njimi njuni potomci, pa tudi na tisoče drugih ansamblov po svetu. Občinstvo številne skladbe še vedno zna na pamet. Koncert je tako pokazal, da Avsenikova glasba ni le spomin na neko drugo obdobje, temveč še vedno nagovarja različne generacije.
Pripravili tudi razstavo
Koncert Saša Avsenika in njegovega ansambla je bil osrednji glasbeni dogodek praznovanja 26 let Europarka, ki je svoja vrata prvič odprl 23. avgusta 2000. Takrat je veljal za največje in najsodobnejše nakupovalno središče v Sloveniji, njegova gradnja pa je trajala 22 mesecev. V dobrih dveh desetletjih je postal eno najprepoznavnejših nakupovalnih in družabnih središč v Mariboru. Tudi letošnje praznovanje ni minilo zgolj v znamenju nakupov, ampak predvsem druženja, glasbe in programa za različne generacije obiskovalcev.

Sašo Avsenik in Simona Mandl, center menedžerka Europarka Maribor, sta odprla razstavo.
Letošnje praznovanje so povezali z eno največjih slovenskih glasbenih zgodb. V Europarku je bila namreč na ogled tudi razstava 70 let Avsenikove glasbe, ki skozi fotografije, zgodbe, originalne gramofonske plošče, knjige in druge predmete spremlja pot fenomena, ki je iz majhnih Begunj slovensko narodnozabavno glasbo ponesel daleč čez naše meje. Ko na stotine ljudi sredi nakupovalnega središča skupaj zapoje melodijo, staro več desetletij, hitro postane jasno, zakaj ta glasba še vedno deluje. Avsenikove viže so za nekaj časa povsem spremenile običajni utrip Europarka in praznovanju dale izrazito slovenski pečat.