Bojan Emeršič: Vzgoja psa je najtežja vloga

Murgle, tako blizu središča Ljubljane, pa vendar mirno, da skorajda ne srečaš žive duše. Naenkrat prihajajočega izza hiš zagledam enega naših najboljših igralcev, Bojana Emeršiča, v družbi psa. Povabil me je na branje časopisa, kot rad reče sprehodu s psom, saj pes razbere vse iz urina svojih prijateljev. Da bo tudi njegov Hari pustil kakšno novičko za kolege, je takoj jasno, saj se polula skorajda na vsakem koraku. Za sprehode s svojim nemškim bokserjem pravi: »To ni nekaj, kar si sam določaš. Psa sprehajaš dva- do trikrat na dan po približno pol ure, in to v vsakem vremenu. V dežju, snegu, po soncu, mrazu ...« Prizna, da gre včasih z njim tudi ob enih ponoči, če ne more prej. Med najinim sprehodom mu reče: »Tečen si!« Vendar ga pes ne upošteva preveč in raje uživa na svojem teritoriju.

Šarmer Tibor

Bojan meni, da je vzgajanje psa identično vzgajanju otroka. »Seveda so drugačne težave, vendar je osnova ista. Predvsem pa je pomembno, da postaviš meje.« Kot kaže, se je na svojega otroka Tiborja, ki je star tri leta, medtem ko je Hari star šest let, zelo dobro pripravil. O šarmerju Tiborju, ki ga ima s partnerico Viktorijo, pravi: »Je neverjeten lepotec! V Drami to priznajo vse ženske, in to celo tiste, ki imajo otroke.« Za šalo jim rad reče: »Še zmeraj znam delati isto.« Razkrije, da bo mogoče prišla na svet še kakšna lepotička. Tako bo mogoče razširil družino, medtem ko za njene dele šteje tudi psa, ki mu pomeni vse, hkrati pa priznava, da prosti čas najraje preživlja z družino, ker ga to tudi najbolj sprošča. »Program tega druženja je odvisen od Tiborjeve domišljije, ki pa ni majhna,« z nasmehom priznava.

Šaljivi štirinožec

Za svojega bokserja pa pove, da je velik šaljivec. »Psi te pasme so neke vrste klovni, zato ne manjka zanimivih zgodb. Najbolj je ljudi nasmejal na severu Norveške, ko smo se želeli vkrcati na trajekt, ki pelje samo dvakrat na dan. Skratka, tik pred vkrcanjem se mi je snel z vrvice in se ni pustil uloviti. Za njega je bila to igra, za vsaj sto ljudi na trajektu zabava, za naju z Viktorijo pa mora, saj sva se metala za njim po dežju in blatu. Šele ko nama je prekipelo in sva ga želela pustiti tam, je pritekel za nama na ladjo. Odpluli smo petnajst minut pozneje.«

O vlogah

Tudi Bojan se včasih doma prelevi v katero od svojih vlog. »Tako za zabavo tega sicer ne počnem doma, ampak so trenutki, ko na vajah za rep uloviš neko vlogo in se bojiš, da je ne bi izgubil, in takrat ta občutek nosiš tudi doma, da bi se bolj usedla vate.« Pravi, da njegova najljubša ne obstaja. »Je pa kar nekaj zelo ljubih vlog. V bistvu ima vsako obdobje mojega ustvarjanja svojega favorita.« Prizna še, da se z nobeno vlogo ni toliko ukvarjal kot s svojim psom, ko ga spet povleče in hoče zavladati. Ob tem mi zaupa eno od svojih igralskih vodil: »Nikoli si ne želi vloge, želi si dobro odigrati tisto, ki se ti ponudi.« Meni, da so najpomembnejši za igralca vsekakor sposobnost vživljanja v različne človeške usode in veliko discipline ter potrpljenja, da se s tabo srečajo in vate naselijo, medtem ko so nagrade božanje ustvarjalnega ega. »Zato nagradam ne gledam v zobe. Ampak recimo, da mi je najljubša Borštnikova za vlogi v predstavah Čakajoč Godota in Idiot.« Pred nekaj dnevi je imel v Cankarjevem domu premiero predstave Ustavljivi vzpon Arturja Uija. »Igram vlogo Rome. To je zdaj v meni najbolj vroče.«

Pes, ki razume

Vroče pa mu postane, ko ga vprašam, ali pes spi z njim. V šali vpraša: »Kako to misliš oziroma na kaj namiguješ?« Nato razkrije, da ima Hari svojo posteljo, čeprav gre zelo rad na kavč. Ko se sprehajava po potki in pes zagleda psico, razloži: »Znori, ko zavoha kakšno psico, to se mu strga!« Pošali se, da se to ne more primerjati z moškim nagonom. Ko pa hočemo Harija fotografirati, se nam kar izmuzne, in Bojan se spominja, da je rad poziral, ko je bil še majhen, zdaj pa noče več. O skrbi zanj pravi: »Hari je alergik, zato je prav posebno hrano, ki jo kupujemo. Kopamo pa se v glavnem od pomladi do pozne jeseni v potokih, morju in vsaki mlakuži, ki jo najdemo.« Ob koncu se je Hari še pokakal in Bojan je iztrebek z vrečko lepo pobral ter ga vrgel v koš. Prizna še, da pes takoj razume, če reče, da grejo ven, in je prvi pri vratih, zato imata z Viktorijo celo skrivne znake.

Po jutranjem sprehodu pa se je Bojan odpravil v Dramo, kjer so ga čakale igralske vaje.