Boris Kobal o spremembah v politiki: »Nekateri politiki so celo boljši komiki od komikov« (FOTO)

TV Poper, oddaja, ki je skoraj desetletje zbadala politiko, družbo in televizijski svet, po več kot dveh desetletjih dobiva novo življenje. Tokrat ne na malih zaslonih, ampak na gledališkem odru. Boris Kobal in Nataša Tič Ralijan sta ljubljansko premiero za Slovenske novice razkrila, kako je prišlo do ideje za vrnitev, zakaj vseh članov ekipe ne bo mogoče videti v živo in kako se je rodil stavek, ki ga ljudje ponavljajo še danes: »Alora, pridem več kasno.« TV Poper je nastajal med letoma 1994 in 2003, njegovo ogrodje pa sta postavila Boris Kobal in Sergej Verč. Skozi leta so se jima pridružili številni znani obrazi, med njimi Boris Devetak, Gojimir Lešnjak - Gojc, Nataša Tič Ralijan, Nataša Živkovič in drugi. Zdaj se del nekdanje ekipe združuje v predstavi TV Poper v živo, katere medijska premiera bo 1. oktobra v Festivalni dvorani v Ljubljani.

Kobal nam je priznal, da zamisel o ponovni obuditvi TV Popra nikakor ni nastala čez noč. Z Borisom Devetakom sta se o njej pogovarjala že večkrat. »Zmeraj je potem prišlo nekaj vmes, pa sva rekla: 'Ma ja, pusti pri miru.' Mislim pa, da je bila tokrsat ideja prav od Vida Valiča. Enkrat je mene nekaj vprašal, jaz sem Borisa, dobili smo se, pogovorili in rekli: 'Probajmo.' Naredili smo strukturo, kako bi to lahko bilo, in evo, zdaj smo tu,« je povedal. Na odru bodo v živo Boris Kobal, Boris Devetak in Nataša Živkovič. Gojc Lešnjak, Nataša Tič Ralijan in Inacio Bintchende pa se bodo v dogajanje vključevali prek posnetkov oziroma javljanj s terena. Kobal pojasnjuje, da odločitev ni bila zgolj ustvarjalna, ampak tudi praktična. »Ugotovili smo, da predstave ne bomo mogli narediti tako, da bi bili vsi v živo. Nataša je zaposlena v gledališču, Gojc ves čas igra v drugih gledališčih. Tega enostavno ne bi spravili skupaj.« Približno pol ure predstave zato predstavljajo vnaprej posneti prizori, preostanek pa se odvija neposredno pred občinstvom.

»Teater ima ta šarm, da je reakcija takoj«

Prav stik z občinstvom je tisto, kar Kobala pri novi različici najbolj privlači. Čeprav mu je TV Poper prinesel izjemno prepoznavnost, pravi, da televizijskega dela ne more primerjati z gledališčem. »Poper je naredil svojo zgodbo in je tudi meni dal slavo, med navednicami. Ampak je neprimerljivo z odrskim delom. Delo na televiziji je nekaj hladnega. Govoriš, ne veš komu. Nekje bo nekdo to gledal doma. Govoriš v objektive, ni reakcije, ti sploh ne veš, kaj si naredil. Greš samo po občutku, medtem ko ima teater ta šarm, da je reakcija sproti, takoj. Lahko je tudi slaba, seveda, ampak je bolj mikavno.« Nataša Tič Ralijan je ob tem v svojem značilnem slogu pripomnila, da se ob Kobalovi razlagi počuti, »kot da ji profesor govori o gledališču«, sama pa priznava, da je prav z gledališčem še vedno močno povezana. »Pri posnetih stvareh je lažje, ker ne rabiš porabiti toliko sile, da nekaj pride do gledalca. Ampak mislim, da smo slovenski igralci bolj nekako za gledališče. Malo si okužen s tem. Ne vem, če bi bil kdo srečen samo s snemanjem,« je povedala.

Vračajo se stari liki, nastali pa so tudi novi

Nekatere priljubljene like so ohranili, druge so ustvarili na novo. Kobal se med drugim vrača kot župnik Senica, na posnetkih pa bo mogoče videti tudi nekatere druge znane obraze. »Vzeli smo nekaj tradicionalnih likov. Senico, seveda. Drugače pa smo si izmislili neke nove like, ki so v duhu Popra. Poper nikoli ni imel neke rdeče črte. Kar streljal je. En skeč, pa drugi, poročila, kviz ... Bil je tak kontejner za vse,« je opisal. Poseben povratek bo doživela tudi družina Vižintin, ki sta jo Kobal in Nataša rada ustvarjala že v času televizijske oddaje. »Midva igrava tisto, kar sva zmeraj zelo rada delala v Popru. Družino Vižintin, ta zmešan par. Zelo sva se zabavala, karkoli sva delala. Za to priložnost sva naredila novo družino Vižintin,« je povedal Kobal. Tokrat bosta zapela tudi pesem o mami.

Spomnil se je tudi, da so nekateri najboljši prizori nekoč nastajali skoraj sproti. »Skeči Vižintinov so nastajali kot čista improvizacija. Besedilo je sicer obstajalo, prišel je Ottavio Brajko in jaz sem mu deset minut pred snemanjem v garderobi zapel, kako naj gre melodija, potem pa smo šli snemat.«

»V politiki se spremenilo nič«

TV Poper se je v kolektivni spomin zapisal tudi zaradi politične satire, ki se ji tudi tokrat ne bodo izognili. Vezna nit predstave bodo televizijske novice, ki jih bosta brala Boris Devetak in Nataša Živkovič, te pa bodo odpirale prostor za skeče in posneta javljanja. »Ker so to novice iz politike in vsega drugega, se lahko povezujejo s posnetki. Tam je precej politične satire. Tudi v skečih je je nekaj,« je razložil Kobal. Na vprašanje, ali je po več kot dveh desetletjih sploh dovolj novega materiala, pa je odgovoril: »Ni se spremenilo nič. Samo imena so se spremenila. Žalostno je to, da tudi imena ne tako zelo.« Nato je dodal še: »Eni politiki so danes celo boljši komiki od komikov.«

Kobal meni tudi, da je okolje za satiro danes drugačno kot nekoč. »Zamerili so zmeraj. Stvar se je spremenila samo toliko, da danes od tebe zahtevajo nekaj, čemur se reče politična korektnost. To je po mojem v popolnem nasprotju s satiro.« Kot pravi, ustvarjalci TV Popra nekoč večjih težav s cenzuro niso imeli. »Mogoče je prišla kakšna urednica ali urednik in rekel: 'Bi se dalo mogoče to malo drugače povedati?' Pa smo premislili. Ali smo pustili, pa je šlo skozi, ali pa malo spremenili, če smo videli, da s tem ničesar ne izgubimo.« Ob tem poudarja, da mora imeti satira po njegovem mnenju jasno avtorsko pozicijo. »Satiro moraš govoriti s svojim stališčem. Moraš imeti stališče. Če se nekdo drug ne strinja, naj naredi svojo satiro. To bi bilo zelo zanimivo, da bi jih imeli več,« je dejal.

Stavek, ki je preživel več kot dve desetletji

Če obstaja stavek, ki je TV Poper preživel, je to zagotovo znameniti »Alora, pridem več kasno«. Številni ga uporabljajo še danes, čeprav mlajše generacije pogosto niti ne vedo, od kod izvira. Še bolj zanimivo je, da ga ustvarjalci sploh niso načrtovali. »To je nastalo tako brez veze. Sploh ni bilo naštudirano. Naenkrat je nekdo nekaj bleknil. Niti ne vem, čigava ideja je bila, moja ali Borisova,« se je Kobal spominjal prizora s carino na Škofijah. »'Kaj je tle, carina?' In potem: 'Alora, pridem več kasno.' In se je prijelo. Ljudje so to kar govorili.« Danes se na račun tega tudi pošali: »Če bi si jaz ta stavek patentiral, bi me danes šofer prevažal v ferrariju.« Ob tem je poudaril še eno zanimivost: izraz pravzaprav ni pristno primorski. »To se nikjer ne govori, to je izumetničen stavek.«

Da bo prav televizijska oddaja postala eden najbolj prepoznavnih delov njegove kariere, Kobal gotovo ni pričakoval. Televizija ga namreč ni posebej mikala. »Bil sem zelo skeptičen. Televizija mi ni bila všeč kot medij. Ne da je ne bi gledal – delati je nisem hotel. Potem smo rekli: 'Ja, gremo,' smo poskusili in je ratalo. Trajalo je deset let,« se spominja. Sam je iz oddaje odšel nekoliko pred dokončnim koncem. »Prišla je neka splošna utrujenost. Deset let je deset let, vsak teden. Po moje je počasi prišlo tudi pomanjkanje idej, kar je logično. Poper se je iz centralnega jedra začel širiti in postajal nekaj drugega.«

Danes Kobal pravi, da bi o ponovnem rednem televizijskem delu precej premislil. Med drugim ga je zmotilo tudi, da je bil po njegovem TV Poper pri nekaterih poznejših pregledih zgodovine televizijskega humorja spregledan. Čeprav so bili današnji srednjih let in starejši gledalci v času TV Popra precej mlajši, Kobal pričakuje predvsem publiko, ki ima na oddajo kakšen spomin. »Mladi vedo za TV Poper, pridejo tudi iz zanimanja, ker so bili takrat otroci in so gledali s starši. Ampak mislim, da je naša publika predvsem srednje stara in starejša. Nismo mi ravno publika za mladino,« je dejal. Nataša pa ga je dopolnila, da obstaja še precej preprostejši razlog za obisk: »So tudi ljudje, ki gredo radi pogledat komedije.«

Na koncu smo ju prosili še za povabilo bralcem. Kobal je bil jedrnat: »Pridite.« Nataša je bila nekoliko bolj zgovorna: »Vsem sugeriram: pojdite gledat tega Borisa, ker je fajn. Ker so naredili predstavo, ker so se potrudili.«