Borut Pahor šokiral s »zgodbico«: zaradi štiriurnega ljubimkanja z 10 let starejšo izgubil volitve (VIDEO)

Nekdanji predsednik države Borut Pahor s svojimi uvodnimi besedami »Naj vam povem eno zgodbico« v svojih rubrikah na Tik-toku »Borutovi življenjski nasveti«, »Story time« ... da vedno slutiti, da vsebinsko ne bo šlo za suhoparno politiko. Tokrat je iz zakulisja svoje mladosti potegnil spomin na leto 1987 in razkril, zakaj naj bi takrat izgubil volitve za predsednika študentske vlade. Razlog je menda sila preprost, in to je, ker je pred volilno konferenco štiri ure preživel v postelji z deset let starejšo partnerko.  Po njegovih besedah je na konferenco prišel utrujen, dehidriran, z mislimi drugje in se je končalo »klavrno«. Volitve je takrat sicer izgubil in čeprav se je politično slabo končalo, tisti dan »sploh ni bila tako grda izkušnja«, kot je dejal.

»Razlog, zakaj sem jih izgubil, pa je bilo dejstvo, da sem takrat ljubimkal s približno 10 let starejšo punco, dekletom, žensko. Na dan volilne konference sva to počela cele štiri ure. Ko sem prišel na volilno konferenco po tem, sem bil utrujen, dehidriran, zmatran, zamišljen in sem komaj čakal, a se vse skupaj konča. No, končalo se je klavrno,« je povedal v povsem resnem tonu in z nogami na mizi.

(Tukaj si lahko ogledate videoposnetek):

Komentarji so leteli: noge na mizi, »frajer«, legenda …

Kot se na družbenih omrežjih pogosto zgodi, so se pod posnetkom usuli komentarji. Del sledilcev mu je očital, da deluje preveč sproščeno (nekateri so izpostavili celo, da med govorom drži noge na mizi), drugi so mu ploskali in ga označili za “frajerja”, tretji pa so se zgražali, češ da takšne zgodbe ne sodijo v javni prostor nekdanjega državnika. Pahor je ob tem v svojem slogu sporočil še lekcijo. Prav ta poraz naj bi ga izučil in v naslednjih volilnih preizkušnjah naj bi nato devetkrat zmagal zapored.

Leto, ki ga omenja v posnetku, je zanj tudi sicer pomembno. Leta 1987 je namreč diplomiral iz politologije (smer mednarodne dejavnosti) na takratni Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani in za diplomsko delo prejel Prešernovo ter Zoretovo nagrado.  V politiki je bil dejaven že zgodaj, v institucije pa je stopil ob osamosvojitvenem času: leta 1990 je začel kot delegat tedanje Skupščine Republike Slovenije, pozneje je bil večkrat izvoljen v državni zbor, bil predsednik DZ, nato poslanec v Evropskem parlamentu in kasneje še predsednik vlade ter predsednik republike.