OSEBNA IZKUŠNJA

Jerca Legan v središču katastrofe, ob svitu so jo morali evakuirati (VIDEO in FOTO)

Antropologinja in producentka opisuje dramatične trenutke v Hoi Anu v Vietnamu.

FOTO: Jerca Legan

A. G.

26. 11. 2025 | 12:28

26. 11. 2025 | 14:30

6:15

A+A-

Slovenska antropologinja in producentka dr. Jerca Legan je znana širši javnosti kot ustvarjalna osebnost, ki povezuje raziskovalni in osebni angažma. Poleg dela na področju strateškega komuniciranja je ustanovila fundacijo Femmes Sans Frontières, ki podpira ženske po svetu. Njeno ime je v Sloveniji pogosto povezano tudi z njenim nekdanjim zakonom, a v zadnjem času Jerca naglo izstopa kot močna javna figura. V javnosti je cenjena zaradi poguma, iskrenosti in družbene angažiranosti. Na svojem Instagramu je pred dnevi delila zapis o popotovanju po Vietnamu, kjer je bila v starodavnem mestu Hội An priča zgodovinskim poplavam. V njenem zapisu se prepletajo občutki strahu, spoštovanja do narave in navdušenja nad arhitekturo, ki je kljub poplavi pokazala svoj čar. Za Slovenske novice je Leganova ekskluzivno opisala, kako se je počutila, ko se je morala nenadoma umakniti pred naraščajočo vodo.

FOTO: Jerca Legan

»Tisto popoldne, ko sem imela nekaj več prostega časa v antičnem mestecu Hoi An v osrednjem Vietnamu, sem se spravila do lokalne krojačke. Kadar potujem, si vedno omislim tradicionalno oblačilo, zato je prišel na vrsto vietnamski "ao dai" – svilena dolga oprijeta tunika z razporkom in hlačami. Medtem ko me je merila, se je zaradi nenadnega tajfuna monsunsko neurje krepilo in ko sem po slabi uri stopila nazaj na ulico, je reka že prestopila breg. Ulice so vrvele od ljudi, ki so se vse hitreje premikali in opazovali, kaj se na poplavljenem obrežju sploh dogaja. Kioski s hrano in glasbo so sicer nadaljevali svoje poslanstvo, prav tako se v restavracijah ob izpadu elektrike zaradi zalitja z vodo še niso sekirali. Ob klepetu z domačini se je zdelo, da jih pregovorne vietnamske Benetke zabavajo, a je po nekaj urah vrag vzel šalo.

Mililitri so se stekali v desetinah litrov, da so vsi lokalni obrtniki in trgovci v notranjosti mesta začeli dvigovati robo na višje police in celo v zgornja nadstropja, saj so slutili, da se bo voda višala še nekaj ur, morda celo dni, in bo dosegla najmanj zgodovinski nivo, ko je bil Hoi An nazadnje leta 1964 kompletno pod vodo. V hotel sem se vrnila s težavo, saj so bile ulice že do kolen poplavljene, zaradi česar se mi je občutno pospešil srčni utrip. Motorji in avtomobili so nehali prevažati, samo še čolni so bili alternativa. V trenutku, ko je zavladala popolna tema, saj je bil celoten elektrosistem v vodi, se je v hotelu oblikoval krizni štab z naglavnimi svetilkami; do jutra smo dežurali in opazovali, kako je reka poplavila pritličje hotela, nepospravljene stvari iz vseh okoliških hiš so dobesedno plavale po vodi. V tistem trenutku sem pomislila le še na svoje domače, na sinova in starše, ki me čakajo v Sloveniji, a sem ostala optimistična, da se bo gotovo našla rešitev za mojo varno vrnitev.«

FOTO: Jerca Legan

Bili so dobro organizirani

Ko so jo prepeljali na varno območje, je prvič po dolgih urah začela čutiti tresavico – ne le zaradi mraza, temveč zaradi nenadne sprostitve adrenalina, ki jo je držal pokonci skozi noč. Telefon je ponovno ujel signal in klici domačih, ki so budno spremljali razmere iz Slovenije, so jo popolnoma prevzeli. Šele takrat je doumela, kako blizu katastrofi je bilo vse skupaj. »Civilna zaščita je ob svitu s čolni začela evakuirati tujce in domačine, saj je nivo vode v 13 urah zrasel za 3,7 m. Na srečo sem sredini noči uspela spakirati in se pripraviti za vse razmere – simbolno kar v majici 'I feel Slovenia', da sem navsezgodaj tudi sama lahko zapustila poplavljeno prizorišče.

Najprej smo do pasu v vodi prenesli prtljago v dolg lesen čoln, ki nas je čakal pred vhodom v hotel, nato se nas je nekaj preveč naložilo za čimprejšnjo evakuacijo do prvega izhoda iz poplavljenega območja. Sestop na suho je bil tokrat še posebej odrešujoč, saj je razbesnela narava pokazala, kakšno moč ima. Še isti dan so nas odpeljali stran od rečnih strug proti severu Vietnama. Naslednje dni sem spremljala novice, o tej obsežni evakuaciji nekaj sto tisočih ljudi so poročali na vseh svetovnih medijih, saj naj bi bile poplave 2025 že po prvih ocenah najobsežnejše v nekajtisočletni zgodovini Vietnama.«

FOTO: Jerca Legan

Leganova s svojo izkušnjo ne le dokumentira poplave, ampak prikazuje človeški in kulturni vidik naravne katastrofe. Njena zgodba deluje kot opomin na ranljivost tako lokalne skupnosti kot turističnih območij – tudi kulturnih biserov – pred podnebnimi spremembami.

FOTO: Jerca Legan

Druženje z eksotičnimi in mogočnimi živalmi

FOTO: Jerca Legan

Živalski svet jo kot strastno ljubiteljico narave vedno znova navdušuje in navdihuje. In tokrat ni bilo nič drugače, saj se je pobliže spoznala z neverjetnimi prebivalci tropskega sveta. »Živalski svet me kot izjemno ljubiteljico narave in divjakinjo po duši vedno znova navdihuje. Tokrat sem se na poti ustavila in družila z orjaškimi pitoni, velikimi rečnimi krokodili, eksotičnimi pticami, celo močnega, a izjemno krotkega gavera, tj. indijskega bizona, sem imela priložnost pobožati, ko se je skupaj s čudovito priletno Azijko sprehajal na podeželski poti ob riževih poljih. Biti antropologinja in več kot 25 let preučevati vse pojavne oblike človeške vrste, je kot nekakšen metulj, ki ti zleze pod kožo. S posebno občutljivostjo do opolnomočenja žensk in otrok v zadnjem desetletju. In sem šla, tako kot vsako leto, tudi tokrat na pozno jesen v tretji svet, v Kambodžo in Vietnam, ki sta bila že nekaj časa na vrhu mojega popotniškega seznama. Ni novo, da sem vseživljenjska raziskovalka, od najstništva naprej, kamor sem investirala vse svoje prihranke, pri čemer ne ponavljam istih destinacij. In ker v tem delu Indo-Azije še nisem bila, me je tisočletna azijska kultura ter drugačno življenje tam kar klicalo k novemu raziskovanju.«

FOTO: Jerca Legan

Jerca je v Sloveniji znana kot oseba, ki združuje intelektualno globino, ustvarjalno raznolikost in osebno karizmo. V javnosti je cenjena zaradi poguma, iskrenosti in družbene angažiranosti.