
Galerija

Leta 2020 je Darko Đurić zaključil svojo plavalno kariero, ki mu je prinesla številne dosežke in izkušnje. Kot plavalec je postal svetovni in evropski prvak ter dvakratni parašportnik leta. Kljub temu da ni osvojil paraolimpijske medalje, se je skozi športno kariero dokazal kot izjemen športnik in človek. Plavanje mu je dalo veliko, od prepotovanih kilometrov do nepozabnih dogodivščin in prijateljstev. Čeprav je bilo včasih težko, Darko ne obžaluje niti trenutka, preživetega v vodi, in je ponosen na vse, kar je dosegel. »Iščem načine, kako nemogoče spremeniti v mogoče,« nam je zaupal.
Biološki starši niso zmogli pritiska in skupaj s socialno službo so se ob rojstvu odločili, da Darka ne bosta mogla vzgajati. Do drugega leta ni imel prave družine. »Na kogar koli sem se navezal, me je zapustil,« nam je zaupal. Vendar je imelo življenje zanj večje načrte in po spletu naključij so ga k sebi vzeli Debeljakovi iz vasi Podbrezje na Gorenjskem. Ob pisanju knjige, ki prihaja jeseni, si je zaželel spoznati svojega biološkega očeta, saj je med kopanjem po svoji preteklosti začutil, da si tega srečanja želi. »Dogovorili smo se za srečanje, vendar ni prišel,« nam je iskreno povedal. Takrat se mu je podrl svet, hkrati pa je spoznal, da ne more iskati potrditve in pozornosti tam, kjer ju ne more dobiti.
Veliko njegovih doživljanj bo popisanih v knjigi, ki prihaja jeseni. Knjiga bo izpovedna, bralcem bo ponudila vpogled v njegove osebne ugotovitve ter jim pomagala pri premagovanju lastnih izzivov. Darko upa, da bodo bralci iz knjige odnesli kaj koristnega za svoje življenje in da jim bo pomagala pri soočanju s težavami. Proces pisanja mu je pomagal, da je bolje razumel svoja čustva in izkušnje.
Darko pogosto poudarja pomen prevzemanja odgovornosti za svoje neuspehe. Pravi, da je najlažje postaviti se v vlogo žrtve, vendar je pomembno, da vsak prevzame odgovornost za svoje življenje in dejanja. Ko je začel kriviti sebe za neuspehe, je lahko šel naprej in dosegal nove cilje. To sporočilo pogosto deli z mladimi, saj verjame, da jim lahko pomaga pri osebni rasti in razvoju. Pri predajanju svojih sporočil pa mu velikokrat pomaga tudi smisel za humor. »Če vidim, da gre pogovor v preveč žalostna čustva, poskusim vse skupaj obrniti na šalo,« je še dodal. »Pride pa tudi kakšen dan, ko ti gre vse na živce, ampak večinoma je ni šale, ki je še ne bi slišal.« Zaenkrat ostaja v motivacijskih vodah in se še ne spogleduje s stand up odri, čeprav jih je v preteklosti že izkusil.

Oglejte si še izbor preostalih ŠOKkastov, ki vas čakajo v naši zbirki.