Denisa opogumljajo spomini

V ponedeljek je zamejski Slovenec iz Trsta Denis Novato, ki je z igranjem harmonike osvojil tako rekoč ves svet in navdušil tudi papeža Frančiška, praznoval 44. rojstni dan. Zagotovo bi bil kje po svetu, saj ni vajen biti doma, če ne bi bila razglašena pandemija zaradi koronavirusa. Tako pa je bil tudi on prisiljen odložiti harmoniko in zdaj čaka, da se bodo razmere normalizirale in bo spet lahko potoval, kot je bil vajen doslej. Do takrat se hrani s spomini na minula potovanja, ki so bila vsa povezana z igranjem. Z zadnjega po Avstraliji se je vrnil na začetku marca letos.

»Nastopil sem pri Avstrijcih, Italijanih in seveda Slovencih. Še posebno sem vesel, da sem med Slovenci v Avstraliji tokrat srečal veliko mladih, ki so tretja generacija naših potomcev, ki tam živijo, a sicer bolj poredko zahajajo v klube. V Avstraliji sem bil že četrtič, in če bo šlo vse po načrtih, se bom prihodnje leto vrnil,« je optimističen Denis, ki je vesel, da prejema veliko vabil za igranje z vsega sveta in igra zgolj za znane naročnike.


»Če pogledam na svoj terminski plan, opažam, da sem zadnja leta 90 odstotkov vseh nastopov opravil za znane naročnike, zato mi za vse drugo žal zmanjkuje časa. Dejansko sem odvisen od takih nastopov, veliko manj pa od poučevanja harmonike, kar izvajajo moji kolegi. Zato srčno upam, da se bo koncertna sezona tudi za nas vrnila še letos,« nam pove Denis. Kot dodaja, ima namen letos izdati dve plošči, gre za studijski projekt Italkryner ter kompilacijo, na kateri bodo njegovi glasbeni kolegi igrali njegove skladbe. »Bosta pa obe plošči izdani v Nemčiji,« pove zamejski Slovenec, ki si je v Avstraliji ogledal muzikal v znameniti sydneyjski operi House, si privoščil večerno križarjenje po sydneyjskem zalivu, obisk živalskega vrta v Melbournu, kopanje na znani plaži Bondi Beach.

»Bilo je nepozabno,« pravi in se pohvali, da so o njegovem zadnjem gostovanju poročali tudi tuji mediji, med njimi radio SBS. »Že lani sem bil na povabilo prijateljev in določenih organizatorjev, ki so se zanimali za moje nastope, v Avstraliji, letos pa sem v Melbournu gostoval v italijanskem in slovenskem klubu Triglav. S številnimi sem bil že prej v dobrih odnosih, vedel sem tudi, da tam živi veliko Slovencev, ki jih združuje glasba. Mnogi pa so se odzvali na povabilo avstrijskega kluba in lepo je bilo srečati stare prijatelje in splesti vezi z novimi,« pravi naš sogovornik, ki pa je tudi Italijanom poskušal približati njihove pesmi, ki jih radi prepevajo.


»Žal gre za precej starejšo populacijo, ki pa to glasbo vseeno čuti. Pri Slovencih pa je veliko mlajših, ki bolj poslušajo, kot plešejo, in zdi se, da se določene navade vendarle počasi izgubljajo. Pri Avstrijcih pa sem se držal bolj njihovega repertoarja, saj vem, koliko jim to pomeni. Vedno in povsod se prilagajam publiki in ljudje to cenijo,« pravi Denis, ki je bil v Avstralij prvič že pred 20 leti, in to z glasbeno družino Galič (iz Šempetra v Savinjski dolini, op. p.).

»Ohranil sem nekatere prijateljske vezi in lahko rečem, da velika razdalja ne pomeni nujno bariere. Je pa pot res nekoliko utrujajoča,« še pove Novato, ki ga najbolj osrečuje in veseli, da je slovenska skupnost v Avstraliji še vedno močna in složna, saj ima skoraj vsaka vas svoje kulturno društvo, in tudi zamejci drugod po svetu so zelo aktivni. »Držijo skupaj, predvsem v zamejstvu še vedno vse počno dobrodelno, medtem ko pri nas v Sloveniji ni več tako in vsi delajo zato, da kaj zaslužijo. To je zelo drugače kot pri nas,« sklene Denis, ki resnično upa, da bo kmalu spet lahko sedel na letalo in razveseljeval Slovence tudi po svetu.