Dopust Saše Einsiedler ni bil sproščujoč: Um je naš podložnik, mi smo njegovi gospodarji

Letošnji dopust Saše Einsiedler ni bil ravno sproščujoč. Obremenjevalo jo je preveč skrbi in dela, ki ga je pustila za sabo. »Biti na dopustu in hkrati ne biti. Letos poleti sem se znova prepričala, da tudi če si na morju, na počitnicah, z glavo pa drugje, v resnici nisi na dopustu. Razmišljala sem o vsem mogočem, tudi o prenovi, ki se je na srečo zdaj v večini zaključila, zato pa sem si z Andrejem in s prijatelji privoščila še en teden jesenskega skoka na morje z jadrnico. To pa je bil dopust! Čeprav je bila napoved vremena slaba, smo uživali vsak trenutek. Ko pa sem prišla nazaj, me je čakalo toliko dela, da bi se kar skrila«, je povedala televizijska voditeljica in trenerka javnega nastopanja, ki jadra že osem let.

Saša meni, da veliko ljudi ne gre na dopust, ker jih čaka preveč dela, ko se vrnejo. FOTO: osebni arhiv

» Na začetku me je skrbelo, kako bo z jadranjem, ker sem slišala zgodbe, kako ljudje bruhajo in se mečejo s krova zaradi slabosti (smeh). Na srečo mi na barki nikoli ni bilo slabo, četudi je letos bilo kar vetrovno in valovito. Pač, takrat ne hodiš v podpalubje, si na vrhu in uživaš tudi v valovanju.« V kontekstu pripovedi o dopustu pa je Saša želela podati sporočilo: »Tudi na svoji koži sem občutila, kako zelo je težko včasih svojo pozornost usmerjati v 'tukaj in zdaj'. Npr., greš na počitnice, razmišljaš pa o stvareh, ki jih moraš opraviti doma ali v službi. In takšne počitnice, ko nimaš tudi misli na počitnicah, niso nikakršne počitnice. Verjamem, da veliko ljudi sploh noče hoditi na dopust, ker se vrnejo domov še bolj utrujeni in še v večjem stresu, ker vedo, da tisto, česar niso naredili, ko so bili na dopustu, jih bo vse čakalo. Ta naš um je res nekaj fenomenalnega, najbolj fenomenalno je pa to, da ga lahko mi nadziramo, če to znamo. Kajti um je naš 'delavček', naš podložnik, in če se tega zavedamo, če znamo ravnati z njim, potem nam je lahko v pomoč, lahko nam pa ves čas zelo zelo nagaja. Vzgojeni smo največkrat v tem smislu, da je um naš gospodar, v resnici smo pa mi njegovi gospodarji.«