Đuro se je pritožil zaradi dogajanja na meji: »To je fašizem!«

Na zunanjih mejah Evropske unije se države pripravljajo na uvedbo novega sistema vstopa in izstopa (Entry/Exit System – EES), ki bo državljanom tretjih držav ob prehodu meje prvič evidentiral biometrične podatke, med njimi fotografijo obraza in prstne odtise. Cilj sistema je povečati varnost, preprečevati zlorabe identitete, učinkoviteje nadzirati prekoračitve dovoljenega bivanja v schengenskem območju ter pospešiti mejne postopke. Čeprav popolna uvedba sistema še poteka postopoma, so na nekaterih mejnih prehodih že začeli izvajati pripravljalne postopke, zato se številni potniki ob prehodu meje že srečujejo z obveznim fotografiranjem.

Prav to je razburilo priljubljenega igralca, režiserja in glasbenika Branka Đurića - Đura, ki je na družbenem omrežju Facebook ostro kritiziral takšen način izvajanja mejnih kontrol. »Oprostite, ampak to obvezno fotografiranje ljudi na meji med Bosno in Hercegovino in Hrvaško me spominja na do-re-mi ... šizem. Ponižujoče, milo rečeno. Kakšen je namen tega maltretiranja?« je zapisal. Njegova objava je sprožila burno razpravo, v kateri se je zvrstilo na desetine komentarjev. Medtem ko so nekateri njegovo stališče podprli, so drugi opozorili, da gre za običajne varnostne postopke, ki jih uporabljajo številne države.

Pod objavo se je vnela burna razprava

Med najbolj odmevnimi odzivi je bil komentar Elmina, ki meni, da namen ukrepa ni zgolj zagotavljanje varnosti. »Ne slepimo se, namen tega ni samo varnost. Namen je tudi pokazati, kdo je glavni in kdo bo mirno stal pred kamero ter sprejel vsako novo obliko poniževanja,« je zapisal. Prepričan je, da bi morala Bosna in Hercegovina odgovoriti z enakimi ukrepi in uvesti načelo vzajemnosti. Po njegovem mnenju se dostojanstvo države ne meri po velikosti ali številu prebivalcev, temveč po tem, kako ščiti svoje državljane. Ob tem je kritiziral dolgoletni odnos Evropske unije do Bosne in Hercegovine ter zapisal, da bi morale države Zahodnega Balkana tesneje sodelovati in oblikovati lastno območje prostega gibanja.

Janja je bila še precej ostrejša. V le nekaj besedah je zapisala: »Korak za korakom proti Auschwitzu.«

Đani je opozoril predvsem na ravnodušnost ljudi. »Najbolj me skrbi, kako smo postali ravnodušni do vsega, kar nam počnejo. Kot da smo hipnotizirani. Plačujemo politike, da skrbijo za nas, oni pa delajo ravno nasprotno,« je zapisal.

Tudi Senka je opisala osebni občutek ob fotografiranju na meji. »Vsakič, ko stopim pred kamero, se počutim, kot da stojim v vrsti za streljanje,« je zapisala.

Po mnenju Andrijane fotografiranje nima pravega smisla, saj so biometrični potni listi že sami po sebi dovolj za preverjanje identitete in morebitnih prekoračitev dovoljenega bivanja. Prepričana je, da je pravi namen predvsem nadlegovanje potnikov, odgovor Bosne in Hercegovine pa bi moral biti uvedba enakih ukrepov za državljane Evropske unije.

Na drugi strani je Jasenko odgovornost pripisal domači politiki. »Evropa ni kriva. Naši politiki so bili že pred dvajsetimi leti opozorjeni, da bo Bosna in Hercegovina brez reform postala črna luknja Evrope. Sami smo krivi, ker vedno znova izbiramo iste politike,« je zapisal.

Podobnega mnenja je tudi Melisa. Sprašuje se, zakaj Bosna in Hercegovina še vedno ni blizu članstvu v Evropski uniji, hkrati pa opozarja, da so posamezniki dolga leta zlorabljali sistem – prekoračevali dovoljeno bivanje, uporabljali različne dokumente in iskali načine za izigravanje pravil. Zaradi ravnanja posameznikov posledice danes občutijo vsi državljani, meni.

Niso pa vsi stopili na Đurovo stran

Zoran mu je očital pretiravanje. »Nihče te ne fotografira, saj imaš slovensko državljanstvo. Đuro, malo si zamešal stvari,« je zapisal.

Dragana je opozorila, da podobni postopki že dolgo veljajo tudi drugod po svetu. »Ko potuješ v Združene države Amerike, te fotografirajo, vzamejo prstne odtise, preverijo podatke in plačaš dovoljenje za potovanje. Ne razumem, zakaj bi bil to zdaj problem,« je zapisala.

Ines pa je poudarila, da po njenem mnenju ne gre za odločitev Hrvaške, temveč za izvajanje pravil Evropske unije.

Razprava pod Đurovo objavo tako kaže, da biometrične kontrole na zunanjih mejah Evropske unije med ljudmi vzbujajo zelo različne odzive. Medtem ko eni v njih vidijo nujen varnostni ukrep, ki ga uporabljajo številne države po svetu, drugi opozarjajo na občutek ponižanja, poseg v zasebnost in vprašanje dostojanstva potnikov. Z uvedbo novega sistema bo takšnih razprav verjetno še več, saj bodo biometrične kontrole v prihodnjih mesecih postale stalnica za milijone državljanov držav, ki niso članice Evropske unije.