Ganljivo priznanje Arneja Hodaliča: 20 let po smrti mame ga še vedno preganja ena misel

Znani fotograf Arne Hodalič je na družbenih omrežjih delil izjemno osebno in ganljivo izpoved ob boleči obletnici. Minilo je 20 let, odkar je izgubil mamo. Čeprav pravi, da takšni spomini »v principu nimajo kaj iskati na javni objavi«, je naredil izjemo. In razkril tisto, kar ga spremlja skoraj vsak dan.

»Lahko rečem, da skoraj ne mine dan, ko se ne bi spomnil nanjo ali pa mogoče o njej celo sanjal …« je zapisal. Spomini so, kot pravi, včasih lepi, drugič tudi boleči: »Včasih tudi o kakšni moji nepazljivi besedi ali pubertetniški neumnosti, ki so ji zagotovo povzročale sive lase in mi je zanje danes žal.«

A prav ena misel ga spremlja znova in znova. »In ob tem me zelo pogosto prešine misel: ‘Joj, tole bi pa lahko vprašal mamo …’ In zavedanje, da to ni več mogoče, je lahko zelo, zelo boleče.«

Ko starši odidejo, ostanejo vprašanja

Hodalič iskreno razmišlja o odnosu do staršev skozi različna življenjska obdobja. Kot pravi, jih v mladosti pogosto odrivamo, kasneje pa zaradi lastnih obveznosti zanje preprosto zmanjka časa. »Kasneje v zrelih letih imamo več kot dovolj dela s svojo eksistenco, kariero, mogoče z družino in starše ponavadi potisnemo v drugi interesni plan emocionalnih prioritet,« priznava. Ko pa se starši postarajo, se vse spremeni: »Ko pa ostarijo in jim zdravje začne pešati, pa ta skrb postane osrednja tema naših pogovorov.«

»In v nekem trenutku staršev enostavno ni več …,« pravi. Hodalič pove, da ne verjame v življenje po smrti: »Tolažba tistih, ki verjamejo v ponovno snidenje z bližnjimi nekje v imaginarno-religioznem onostranstvu (no, jaz v nobenem primeru ne spadam med njih!) pa se mi tudi ne zdi zelo kredibilna.«

A kljub temu razmišlja, kaj bi bilo, če bi se nekoč znova srečala: »Ko boste s svojo pokojno mamo sedeli na nebeškem oblačku … vam zagotovo ne bo padlo na misel, da bi mamo vprašali še kaj drugega … Mogoče kakšno banalnost, ki je lahko tako dragocena v svoji preprostosti.«

In prav teh banalnih, a neprecenljivih vprašanj je zdaj preveč brez odgovorov: o poročnem darilu, prvih počitnicah, celo o srečanju njegovega dedka z Mussolinijem. »A žal bodo vsa taka neodgovorjena vprašanja do konca večnosti obvisela v zraku …«

Močno sporočilo: ne odlašajte

Njegova izpoved se konča z jasnim opozorilom: »Bridko se zavedam, da se z odhodom nekoga vse to neskončno bogastvo spominov za vedno izgubi.« Zato ljudi poziva: »Izkoristite vsako priložnost, ki se vam ponudi za druženje in pogovore s starši …«

Ob zapisu je objavil tudi približno 90 let staro fotografijo svoje mame, ki je na njej v krogu družine, ter letošnji posnetek cveta njenega kaktusa iz rodu Selenicereus, ki pri njem in Katji še danes lepo uspeva. Letos je zacvetel nekaj dni pred obletnico, kar se je zgodilo nenavadno zgodaj.