
Galerija

Priimek Blagne je v slovenskem prostoru že desetletja tesno povezan z glasbo ter dolgoletno kariero ene najvidnejših in najprepoznavnejših slovenskih glasbenic, Helene Blagne. Manj znano pa je, da tudi njen brat Hajni Blagne že vrsto let deluje na glasbeni sceni. Svojo pot gradi umirjeno, z rednimi nastopi in neposrednim stikom z ljudmi ter brez iskanja javne prepoznavnosti. Na leto opravi približno od 40 do 50 nastopov, večinoma ob koncih tedna. Nastopa predvsem na zasebnih dogodkih ter v gostinskih lokalih in hotelih, kjer je stik z občinstvom bolj oseben. »Težko je natančno oceniti, a v povprečju nastopam trikrat, štirikrat, včasih tudi petkrat na mesec,« pravi. Glasbeni program nenehno dopolnjuje in prilagaja, ob tem pa se posveča tudi slikarstvu in ustvarjanju portretov. Takšen ritem zahteva tudi določeno mero prilagajanja, saj se z leti sooča s težavami s ščitnico, ki se občasno odrazijo tudi na glasu. Nastopanje je zanj lahko naporno, vendar ostaja pomemben del njegovega vsakdana. »Čeprav zna biti včasih težko, me glasba res drži pokonci.«
V družini je bilo skupaj pet otrok: tri sestre iz materine prejšnje zveze ter Hajni in Helena iz zakona z novim možem. Zaradi večjih starostnih razlik so starejše sestre razmeroma zgodaj zapustile dom, družinsko življenje pa se je s tem postopoma spreminjalo. Helena Blagne ima dolgoletno in izjemno glasbeno kariero, ki je močno zaznamovala slovenski glasbeni prostor, Hajni pa ostaja zvest predvsem manjšim nastopom in neposrednemu stiku z občinstvom.
Hajni in Helena Blagne sta pred leti sodelovala in skupaj nastopila tudi v tujini, danes pa vsak deluje na svojem področju in v ritmu, ki mu ustreza. Njune poti se sicer občasno še srečajo, vendar nista stalno ustvarjalno povezana. Hajnija javnost še vedno pogosto prepozna predvsem kot brata Helene Blagne, kar sam dobro sprejema, ob tem pa poudarja, da tega nikoli ni skušal izkoristiti kot prednost. »Za medije moraš imeti veliko energije, sam pa jo raje vlagam v glasbo in nastope,« pojasnjuje. Gre za glasbenika, ki je ob močni družinski dediščini izbral mirnejši tempo in drugačen oder, saj mu takšen pristop omogoča pristen odnos z občinstvom.