

Alenka Godec FOTO: Roman Šipić

Objava na družbenih omrežjih. FOTO: Facebook

Objava na družbenih omrežjih. FOTO: Facebook



V času naglega razvoja umetne inteligence se vse pogosteje pojavljajo primeri zlorabe podobe in identitete posameznikov za namen zavajajočega oglaševanja. Med nedavnimi primeri je tudi pevka Alenka Godec, ki se je znašla v lažno ustvarjenem videoposnetku, ki kroži po družbenih omrežjih.
Kot izhaja iz objave na družbenih omrežjih, je bila Alenka Godec v sporni vsebini predstavljena, kot da sodeluje v televizijskem prispevku, v katerem naj bi govorila o zdravstvenih težavah in hkrati promovirala določen izdelek. Pevka je jasno poudarila, da s takšno vsebino nima nikakršne povezave, kar pomeni, da je bila njena podoba uporabljena brez njene vednosti in privolitve.
Ob tem je zapisala: »Izseček iz lažnega AI prispevka … v AI posnetku, ki je očitno reklama za neki zvarek, primažem nekomu klofuto … govorim o raznoraznih težavah in delam reklamo za, ne vem, kaj.« S tem je opozorila na manipulativno naravo vsebine, ki skuša gledalca zavesti z navidezno avtentičnostjo.

Sporni posnetki so oblikovani tako, da posnemajo formo televizijskih novic ali intervjujev, kar jim daje dodatno težo in verodostojnost. V resnici pa gre za digitalno manipulirane vsebine, kjer umetna inteligenca združuje obstoječe vizualne in zvočne elemente ter ustvarja povsem nov, a lažen kontekst.
Takšna praksa ni zgolj etično sporna, temveč lahko povzroči tudi konkretno škodo - tako posamezniku, katerega identiteta je zlorabljena kot tudi javnosti, ki je izpostavljena zavajajočim informacijam.

V svojem odzivu pevka ne skriva razočaranja nad stanjem digitalnega okolja. Med drugim je zapisala: »A človek sploh lahko kako ukrepa proti tem lažnim objavam??? Ta pokvarjen svet gre dobesedno 'u ku***'.« Njene besede odražajo nemoč, ki jo občutijo številni posamezniki, ko se znajdejo v podobnih situacijah.
Kako prepoznati zavajajoče spletne vsebine?
Strokovnjaki opozarjajo, da je v poplavi digitalnih informacij nujno razviti kritičen odnos do vsebin, ki jih spremljamo na spletu. Uporabniki naj vedno preverijo vir objave – ali gre za uraden profil, preverjen medij ali neznano stran, ki zgolj posnema verodostojen videz. Posebno previdnost zahtevajo senzacionalne trditve, zlasti na področju zdravja ali financ, saj so pogosto namenjene pritegovanju pozornosti in zavajanju.
Pomembno je tudi, da se izognemo impulzivnemu deljenju. Čeprav se vsebina zdi prepričljiva ali šokantna, je smiselno najprej preveriti njeno resničnost. Vsako nepremišljeno »deljenje« namreč lahko prispeva k širjenju lažnih informacij. Kratek razmislek in osnovno preverjanje dejstev sta zato ključna koraka k bolj varni in odgovorni rabi spleta.