Preverjamo: ali drži, da so predvolilni dogodki v šolah prepovedani šele od letos?

Kandidat za poslanca Simon Resman je na družbenem omrežju zapisal, da naj bi Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje letos prvič prepovedalo politične aktivnosti v šolah in vrtcih. V zapisu je med drugim navedel, da naj bi vzgojno-izobraževalni zavodi v predvolilnem času prejeli navodilo vlade, da v prostorih vrtcev in šol ne sme biti nikakršne politične propagande, ter da naj bi bila celo soočenja političnih strank v srednjih šolah letos prepovedana.

Na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje navedbe zavračajo. Pojasnjujejo, da ne gre za novo prepoved, temveč za določbo, ki v Sloveniji velja že skoraj tri desetletja. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja namreč v 72. členu že od leta 1996 prepoveduje kakršnokoli delovanje političnih strank in njihovih podmladkov v prostorih šol in vrtcev. Prepoved vključuje tudi sestanke, predstavitve ali druge politične aktivnosti strank v šolskih prostorih, ravnatelji pa so dolžni to zakonsko določbo dosledno spoštovati. Kot poudarjajo na ministrstvu, so šole na to določbo v predvolilnem obdobju zgolj ponovno opozorili v redni mesečni okrožnici, kar naj bi storili tudi v preteklih letih.

Spoznavanje s politiko da, propaganda ne

Ob tem pa na ministrstvu poudarjajo razliko med političnim delovanjem strank in izobraževalnim procesom. V šolskem sistemu je namreč predvideno spoznavanje političnega sistema in razprava o družbenih vprašanjih. Dijaki se s temi temami srečujejo predvsem pri srednješolskem predmetu aktivno državljanstvo, kjer se učijo o delovanju političnega sistema Republike Slovenije ter sodelujejo v argumentiranih razpravah o aktualnih družbenih in političnih temah.

Podobne vsebine so vključene tudi v osnovnošolski program. Pri predmetu domovinska in državljanska kultura ter etika učenci spoznavajo politično ureditev države, pravila demokratičnega političnega življenja, delovanje Evropske unije ter vprašanja človekovih pravic in premagovanja predsodkov. Na ministrstvu poudarjajo, da pogovori o družbeni in politični realnosti v šolah niso prepovedani, prepovedano pa je organizirano delovanje političnih strank v šolskem prostoru, kar je velika razlika. Na katero od dveh tematik je želel opozoriti Resman, ki v objavi omenja celo vrtce, ni točno opredeljeno.

Vse stranke potrdile udeležbo v dijaškem krožku, nato sledila odpoved

Med šolami, ki so odpovedale predvolilni dogodek, je tudi Škofijska klasična gimnazija v Ljubljani. Tamkajšnji dijaški krožek Škofijska strela je konec februarja letos načrtoval predvolilno soočenje podmladkov vseh petih parlamentarnih strank, udeležba predstavnikov vseh povabljenih strank je že bila potrjena, a so dijaki nato dogodek odpovedali zaradi omenjene okrožnice ministrstva. Po navedbah šole gre za dijaško iniciativo in integralni del državljanske vzgoje, ki ima na šoli dolgo tradicijo. Kritike pretirane regulative prihajajo tako z levega kot desnega političnega pola: v navedbah na družbenih omrežjih je  Luka Goršek iz Socialnih demokratov izpostavil, da bi take dijaške debate morali spodbujati, ne zatirati – še posebej, če sodelujejo stranke z obeh političnih polov. David Tomažin, predsednik podmladka NSi – Mlada Slovenija pa je poudaril, da gre za željo po utišanju glasu mladih v politiki.