Oživljena zamisel, da bi Kresija postala hotel Šejk Hamad bin Kalif Hamad Abdulah bin Jasim bin Mohamed Al Thani vrgel oko na Tromostovje.
Zamisel, da bi Mestna občina Ljubljana prodala Kresijo na Adamič-Lundrovem nabrežju, utegne biti uresničena. Spet so namreč oživljene zamisli, da bi približno 120 let staro stavbo, iz katere so leta 1811 vse ustanove razen špitalske uprave preselili, večino v bolnišnico usmiljenih bratov na Ajdovščino, v izpraznjenih prostorih pa uredili prodajalne in stanovanja, prodali. V njej pa uredili ali veleblagovnico ali hotel za petičneže. No, mestna oblast pa bi s tem dobila več deset milijonov evrov svežega kapitala.
Že pred časom se je zelo na glas šušljalo, da se je eden najresnejših kupcev že zanimal za prostor in lokacijo. To naj bi bil ekskluzivni trgovec oziroma trgovski koncern Harrods, ki je bil do leta 2010 v lasti poslovneža Mohameda Al Fayeda, (za 1,7 milijarde evrov je Harrods prodal arabskemu šejku Hamadu bin Kalifu Hamadu Abdulahu bin Jasimu bin Mohamedu Al Taniju, ki je bil takrat na čelu družbe Quatar Holding), očeta tragično preminulega Dodija, ki se je v Parizu ubil s princeso Diano. Druga verjetna možnost je bila, da bi v Kresiji uredili hotel za petičneže.
Predstavniki trgovskega koncerna Harrods z Brompton Roada v londonskem predelu Knightsbridge so se, po takratnih neuradnih, vendar razmeroma zanesljivih informacijah, že zanimali za prodajne parametre, nekaj interesentov pa je povpraševalo, kakšne so možnosti za ureditev hotela. Zdaj naj bi se, je slišati neuradno, uradno pa imajo vsi odgovorni usta zalepljena, spet pojavilo zanimanje za stavbo. Katarcev, ki so Harrods prevzeli od Mohameda Al Fayeda, stavba ob Ljubljanici menda ne zanima, saj bi bila ureditev veleblagovnice, kakršna je npr. Harrods, »izguba časa in denarja«, obstaja pa zato – po neuradnih namigih – interes za ureditev hotela za petičneže. Ne glede na to, da je pred meseci slovensko glavno mesto dobilo svoj prvi petzvezdnični hotel.
Še pred časom, ko so Ljubljano menda obiskali morebitni kupci, je bila ena osrednjih težav imenovana promet. Pravzaprav parkirišče.
Tu pa se začne igra, imenovana – garaža pod ljubljansko tržnico. Mestna oblast z Zoranom Jankovićem na čelu je že predstavila projekt garaže, ki naj bi pod tržnico imela štiri nadstropja oziroma kleti. Prva naj bi bila namenjena dostavnim vozilom, preostale pa osebnim. Edina cena, ki je zdaj znana, je projektantska ocena vrednosti za prenovo tržnice, gradnjo parkirne hiše, prenovo in dograditev Mahrove hiše, znaša pa slabih 32 milijonov evrov.
S prodajo Kresije bi zaslužili od 50 do 80 milijonov evrov, kar pomeni, da bi v mestni blagajni ostalo od 40 do 50 milijonov čistega.
Napoved, »da garaža pod osrednjo tržnico v Ljubljani po zelo dolgem času postaja realnost«, pa, kot vse kaže, le ni iz trte izvita, zamisel o preureditvi in spremembi namembnosti stavbe na Adamič-Lundrovem nabrežju ob Ljubljanici pa zelo verjetna. A za zdaj še brez kakršne koli uradne potrditve z vrha mestne oblasti, ki se ob vseh govoricah te vrste le nasmiha.
