Kmetica leta Francka, ženska nešteto poklicev

ZAGORJE OB SAVI – Polnih 20 let je minilo od osamosvojitve in takrat smo glasno stavili na Slovenca in slovenskega kmeta, kmetico. Zgodilo se je nasprotno, na slednjega smo v resnici pozabili, našo obdelovalno zemljo pa razvrednotili na zazidljive parcele. V Kulturnem centru Delavski dom Zagorje ob Savi pa so predvčerajšnjim zvečer izbrali deveto kmetico leta. Naslov je tokrat pripadel Francki Javeršek s Kristan Vrha v občini Šmarje pri Jelšah. Pravi kleni Kozjanki, ki tudi v slavnostnem nagovoru po razglasitvi ni skrila svoje kozjanske govorice. In prav je tako.

Krompir 
bodo podorali

Medtem ko smo v kulturnem centru z veseljem pričakovali razglasitev kmetice leta, so prekmurski kmetje – pridelovalci krompirja prižgali svoje traktorje in zaorali v krompirjeva polja, ne da bi pridelek prej pobrali. Da, večerna prireditev Kmetica leta, ki jo je že deveto leto zapored pripravila Zveza kmetic Slovenije, se je začela s skrb vzbujajočim nagovorom predsednice zveze Irene Ule. Prekmurskemu kmetu so za kilogram slovenskega krompirja, zraslega v slovenski zemlji, trgovci ponudili en cent! Najraje pa bi videli, da bi jim ga kmetje pripeljali na dvorišče bleščečih trgovin, umitega in zapakiranega. Ob osamosvojitvi leta 1991 smo pridelali čez 200.000 ton krompirja, kar je bilo 130 odstotkov lastne porabe. Zadnja leta slovenski kmetje s krompirjem zasadijo okoli 3800 hektarjev površin, kjer pridelajo okoli 90.000 ton krompirja. Pridelamo torej le še slabih 60 odstotkov lastne porabe.

Kako to? Krompirja primanjkuje, medtem ko ga kmetje ne morejo prodati. Nekaj je v tej državi hudo narobe. Kmetijski minister Dejan Židan je v nagovoru kmeticam namignil, da pri trgovcih pobirajo vzorce in preverjajo, ali se pod etiketo slovenskega blaga res skriva slovenski krompir ali je uvožen in poškropljen s kemikalijami, da je lepo okrogel in se sveti.

VEČ V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: Sama na kmetiji z otroki in rejenci