Legendarna slovenska igralka odkrito o bolezni: »Zjutraj sem v najhujši fazi ...«

Legendarna slovenska igralka Milena Zupančič je v iskrenem pogovoru za OnaPlus spregovorila o svojem zdravju, samoti, družbi in smislu življenja. Z odprtostjo, ki jo premore le redkokdo, je razkrila, da kljub bolezni ostaja močna in hvaležna – a tudi ranljiva.

»Na Bohinjski Beli sem skoraj ves čas, vse odkar sem prišla iz bolnišnice. Tukaj imam mir, čeprav ti tudi mir začne najedati živce,« je dejala igralka, ki se v Ljubljano vrača le na redne zdravniške preglede. Priznala je, da so jutra zanjo najtežja: »Zjutraj sem v najhujši fazi, ker ponoči ne spim. Ampak ko pride delo, se zberem. Če imam obveznost, jo opravim brez problema.«

Kljub bolezni se še vedno vrača na oder. »Ko je kakšna predstava, grem, če le zmorem. Igrala sem celo takrat, ko sem bila še v bolnišnici. Ni bistveno, da si na odru – pomembno je, da si med ljudmi, da deliš misli s sebi bližnjimi. To pogrešam, to pogrešam absolutno.«

»Kapitalizem je zlo, ki uničuje državo«

Zupančičeva, ki je nekoč delovala tudi kot ambasadorka Unicefa, je ostro spregovorila o razmerah v družbi: »Kapitalizem, egoizem, denar – to je zlo, ki uničuje državo. Ni več časa za normalen pogovor. Vse se je zreduciralo na to, kdo bo dobil več in na lahek način.«

Čeprav o bolezni ne želi podrobno govoriti, je odkrito priznala, kako močno te izkušnje spremenijo človeka. FOTO: Jure Eržen

Pravi, da jo družbeni dogodki še vedno prizadenejo: »Vedno znova si rečem, da ne bom več gledala poročil, pa jih spet. In se kregam z njimi na ves glas. Ne prenesem laži. Preveč jih je.«

O bolezni in samoti

Čeprav o bolezni ne želi podrobno govoriti, je odkrito priznala, kako močno te izkušnje spremenijo človeka. »Ne mislim, da bi s pripovedovanjem o svoji bolezni komu lahko pomagala. Bolečin, ki jih moraš prestati, ne moreš vsaditi v koga drugega,« je pojasnila. »Če si zelo resno bolan, ugotoviš, kako se vse spremeni. Na začetku imaš veliko obiskov, potem pa jih je vedno manj. Ostane le nekaj prijateljev in družina. In to je žalostno.«

Dodala je, da se pogosto sprašuje: »Kaj hudiča sem komu tako hudega naredila, da moram vso to težko pasjo zgodbo živeti?«

Kljub bolečini ostaja hvaležna. »Imela sem bogato življenje, vedno to povem,« je dejala z nasmehom. »Ampak nekaj let bi pa še rada živela.«

Intervju je v celoti dostopen na tej povezavi.