Mariborčani v Ljubljani radi obrnejo ploščo

MARIBOR – Če malce pretiravam, je polovica Ljubljančanov Štajercev. Slaviste menda skrbi, da bo čez 50 ali 100 let vsa Slovenija govorila štajersko, o čemer je prepričan tudi kantavtor Zoran Predin, Mariborčan, ki tako kot mnogi njegovi štajerski rojaki živi v Ljubljani.

Okoli mene, ki sicer nisem Štajerec, kaj šele Mariborčan, je tako doma med bližnjimi in daljnimi sorodniki pa med kolegi v redakciji in prijatelji polno Štajerk in Štajercev, ki kajpak živijo in delajo med nami, recimo Kranjci. 
Kar dobro shajamo drug z drugimi, se ženimo in možimo, prijateljujemo in šefujemo (meni npr. odgovorni urednik Slovenskih novic Bojan Budja, rojeni Mariborčan). Seveda se, kar je povsem normalno, občasno tudi (s)kregamo in malce sovražimo, pa ne zato, ker so eni Štajerci, drugi pa nismo, temveč ker smo vsi Slovenci.

A po drugi strani zlasti Štajerci iz Maribora in okolice trdijo, da ima Ljubljana vse mogoče privilegije in bonitete, Maribor pa je zatiran na vsakem koraku. Dihotomija (delitev na dva pola) Ljubljana : Maribor oziroma zaničevanje prestolnice je lahko gonilo obstoja le pri neuki množici, ki ni zadovoljna in prelaga odgovornost na Ljubljančane. Pri teh trditvah demagoško prednjačijo politiki, eden takih je nekdanji mariborski župan Franc Kangler, sem ter tja zanese v to smer tudi aktualnega župana, rojenega Mariborčana, Andreja Fištravca. Kangler je večino svojih lumparij, napak in neumnosti pripisoval krivici, ki da se Mariboru in njemu godi zaradi politike Ljubljane. Zanimivo, da prej, ko je bil še poslanec, teh krivic ni nikdar omenjal: v parlamentu je zanje glasoval tudi sam.

Popolnoma drugačen pa je nekdanji žlahtni mož, eden redkih takih med slovenskimi politiki vseh časov, Miran Potrč. Rojeni Mariborčan je leta 1956 maturiral na II. gimnaziji v Mariboru in februarja 1961 diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani. Po pripravništvu na Okrajnem sodišču v Mariboru leta 1961 je bil med letoma 1963 in 1968 vodja pravne službe v Mariborski livarni, v 70. letih pa prvi predsednik sveta Univerze v Mariboru in pozneje visoki politik v nekdanji Jugi ter potem v samostojni Sloveniji. Že zdavnaj se je preselil v Ljubljano, kjer z ženo Zdenko živi tudi zdaj, ko je v pokoju. Tudi Mariborčanka Majda Potrata, Potrčeva tovarišica pri socialdemokratih in kolegica v klopeh parlamenta, je veliko svojega življenja preživela v Ljubljani, kjer se je dobro ujela in šla hudo na živce le Primorki Evi Irgl; pa ne zato, ker je Mariborčanka.

Skoraj Mariborčan Dejan Židan, diplomirani veterinar, ki je šel pred leti v politiko, iz Rač je doma, je še en esdejevec, ki zadnja leta dela in malce živi v Ljubljani, od koder odloča o marsičem v Sloveniji, torej tudi Mariboru. Njegovo področje sta zlasti kmetijstvo in prehrambna industrija.

Žlahten in prav tako nadvse duhovit mož obenem pa je še en Mariborčan, ki je včasih občasno prespal prek Trojan v Ljubljani, ko je bil državnozborski poslanec, Tone Partljič. Nikdar mu ni na misel prišlo, da bi za težave Maribora krivil Ljubljano, četudi je dokončno zaljubljen v mesto ob Dravi in pod Pohorjem.

Prepričan Mariborčan (tudi navijač Zahovićevih pubecov) z eno nogo v Ljubljani je tudi Toni Balažič, predsednik uprave Mercatorja. Z družino (žena in hči) živi v Mariboru, čeprav je to seveda logistično vse prej kot preprosto, če si šef Mercatorja, zato ima v prestolnici stanovanje; kadar utegne, se vozi zvečer domov, kadar ne gre, prespi v Ljubljani. Je eden redkih, za katerega njegovi prijatelji trdijo, da ga funkcija ni karakterno spremenila – ima manj časa, ampak še vedno mu je v največje veselje spiti kozarec vina s starimi prijatelji. Profesionalno je eden najbolj usposobljenih sogovorcev za vse teme živilske industrije in blaga široke potrošnje nasploh. Kot konzultant s končano MBA in diplomo z ljubljanske ekonomije je pri AT Kearney to področje spoznal s teoretične strani, v Fructalu in Žitu s strani dobaviteljev, v Petrolu in še posebno pri Mercatorju pa s strani trgovcev.

Skratka: ni res, da na čelu Slovenije tako in drugače ni Mariborčanov oziroma da ti ne odločajo o ničemer. Je pa druga zgodba, kako se ti obnašajo, ko pridejo v Ljubljano, in morda malce pozabijo na rodno mesto pod Pohorjem, tako kot Prekmurci na melanholično deželo ob Muri pa Korošci na Koroško in Primorci na Primorsko. Sicer pa bo imel 21. septembra na odru ljubljanskih Križank premiero Goethejevega Fausta mož, ki so se mu Mariborčani pred leti odpovedali. Za nedvomni spektakel bo namreč poskrbel njihov rojak, gledališki režiser svetovnega formata, kontroverzni Tomaž Pandur, nastopila pa bodo največja imena slovenskih odrov, v glavnih vlogah bosta Štajerca, Faust bo Ptujčan Igor Samobor, Mefisto pa Mariborčan Brane Šturbej.