Mehurčki niso le za silvestrovanje

»Po številu odprtih steklenic smo gotovo prvi v Sloveniji, saj imajo naši gosti, še zlasti Nemci in Avstrijci, šampanjec zelo radi. Lepo ga je popiti kot aperitiv pred dobro večerjo in v naši vinski kleti imamo vedno več različnih vrst, tudi slovensko penino. Okusi so različni, sam prisegam na moët rosé,« je bil ob kozarčku penine v parku eminentnega hotela Kempinski Palace dobre volje njegov glavni menedžer Thies C. Bruhn.

Večje povpraševanje

Prav tam namreč poteka drugi festival penin, ki bo razveseljeval mnoge vsak konec tedna vse do 28. decembra, ko bodo ob opernih arijah razglasili najboljšo penino Portoroža 2013. Predstavlja se 12 peničarjev z več kot 35 peninami, ob tem pa se vse bolj utrjuje spoznanje, da nas ta prijetna pijača lahko spremlja ob vsakem obroku. To je edini praznik penin v Sloveniji in direktor Turističnega združenja Portorož Jadran Furlanič, ki je njegov pobudnik, o njem pravi: »Zakaj ne bi praznovali penine, ki jo v Sloveniji premalo cenimo? Menimo, da se pije samo ob praznikih, ampak to prijetno vino nas lahko spremlja vsak dan. Dobre penine lahko nastanejo samo iz dobrega vina, teh pa pri nas ne manjka. Cene so dostopne, naš festival pa je predvsem poskus njihove promocije.«

December je res čas penin in skrivnostnih čarov njihovih radoživih mehurčkov, saj silvestrske poljube in dobre želje praviloma spremlja pok zamaška s steklenice s to pijačo. Brez penine ni silvestrovanja, a tudi pri nas daje pečat slovesnosti ob drugih priložnostih, še posebno če si jo privoščimo kot aperitiv.

Ena izmed mnogih, ki prisegajo na penine, je tudi Irena Dolinšek iz Lions kluba Portorož Zarja. »Ljubica francoskega kralja Ludvika XV., madame de Pompadour, je z velikim veseljem pila opevane mehurčke, saj šampanjec menda poskrbi, da vsak moški postane duhovit in vsaka ženska lepa. Zato si ga privoščite,« je bilo njeno vabilo ob odprtju festivala. Podobno meni tudi eden od najbolj znanih portoroških gostincev Matjaž Mate: »Penina je kot lepa ženska, je pika na i v življenju.«
{embed_facebook}//www.facebook.com/plugins/likebox.php?href=https%3A%2F%2Fwww.facebook.com%2FBulvarSlovenskeNovice&width=292&height=258&show_faces=true&colorscheme=light&stream=false&show_border=false&header=false&appId=333405986784955{/embed_facebook}
Proizvajalcev penin je pri nas vse več in Jelka Sanabor iz Vin Sanabor, kjer napolnijo približno 9000 steklenic pallidia (iz malvazije), floridia (modri pinot) in ambrosia (muškat) na leto, ocenjuje, da se naš odnos do njih spreminja: »Povpraševanje po njih je vse večje, pijemo jih ob več priložnostih, kar kaže, da je kultura pitja vse bolj na nivoju.«

To potrjuje tudi Robert Kovač iz Vinoteke Belmont, ki spada med največje ponudnike francoskih šampanjcev, penin in penečih se vin pri nas. »Te pijače postajajo modne in vse pogosteje si jih privoščimo, čeprav se zadnje čase pri količinah malo pozna recesija. Veseli me, da se tudi v Sloveniji, kjer smo bili vrsto let pri sladkih okusih, počasi obračamo k polsuhim in suhim. Naš okus se razvija, poleg tega pa tudi spoznanje, da najkakovostnejši šampanjci lahko prihajajo samo iz Francije. O njih doma še vse premalo vemo, a se njihove svetovno znane znamke tudi v Sloveniji vse bolje prodajajo.«