Muc ji je dal idejo za knjigo

V gostilni Pr' šefu se je »ob kresi, ko se dan obesi« na literarnem večeru zbrala pisana druščina žensk, ki imajo rade slovensko besedo, veliko berejo in tudi same pišejo, predvsem pa prijateljujejo s posavsko literatko Marijo Hrvatin. Krog stalnih sopotnic ima od leta 2015, ko je v sevniški knjižnici organizirala delavnico pisanja.

»Marija me je prosila, ali lahko pripeljem Anico Kodrič,« se spominja Stanka Vahčič, vnukinja ljudske pesnice Anke Salmič. »Ostala sem, se vključila v delavnico, spoznala veliko priznanih ustvarjalcev pisane besede in se veliko naučila,« nadaljuje Vahčičeva, ki je tudi vodila pogovorni večer s Hrvatinovo. Po literarni delavnici pred leti je Hrvatinova nastala dela tudi zbrala in izdala bilten z naslovom V meni prebiva. S sopotnicami se je potem selila v Dolenjo vas, kjer je doma. Tam so pripravili delavnico pravilnega recitiranja, z literarnimi stvaritvami so veliko nastopali s Kulturnim društvom Žarek v Dolenji vasi, v krškem kulturnem domu. V večgeneracijskem centru v Brežicah jih je presenetila dr. Mihaela Kežman s knjigo Ujeti v nitkah, v kateri je objavila dela, nastala na delavnicah.

Voditeljica večera Stanka Vahčič in Marija Hrvatin

Literarna ustvarjalka Stanka Pucko iz Župeče vasi

Članice skupine so redno sodelovale tudi ob predstavitvi Marijinih knjig; teh se je nabralo kar enajst, zadnja, ki je tudi njen prvi roman, nosi naslov Mačje šotorišče. Zamisel zanjo se je porodila, ko se je v tabor v Kopru, kjer so se zbrale literatke, pritihotapil muc. Ta še vedno obiskuje parcelo na Primorskem, kjer občasno domujeta Marija in njen mož Fabjan, ki skrbita za oljke in trto. V resnici je v knjigi, katere naslovnico je oblikoval šentjernejski slikar Stanislav Udvanc, v ospredju ljubezenska zgodba, prepletena s spomini.

Udeleženke literarnega večera so prebirale odlomke iz knjige Mačje šotorišče in obujale spomine na literarne delavnice in skupino prijateljic. Med njimi je bila tudi 87-letna upokojena, a še vedno zelo vitalna in aktivna učiteljica Stanka Pucko iz Župeče vasi, ki je bila pobudnica, da so začeli v domači vasi na Prešernov dan organizirati pohode in recitiranje ob reki Krki. Tudi sama piše pesmi in prozo. Vedno pa si je želela, da bi njene pesmi ugledale luč sveta tudi v knjigi. Za to je v letošnjem maju poskrbela dr. Mihaela Kežman, ki je v sodelovanju z Društvom upokojencev Brežice izdala njene pesmi. »Skoraj bi me kap, ko sem to zagledala!« je še danes vesela in navdušena Puckova.