Na Kredarici na harmoniko

Ko pridem v ljubljanski Tivoli, že od daleč zagledam fanta z rdečimi skodranimi lasmi. To je seveda Miha Debevec, glasbenik po duši in srcu. Takoj mi zaigra eno domačo na harmoniko. Njegovo odlično igranje ni ostalo prezrto, saj je kar dvakratni absolutni zmagovalec najuglednejšega tekmovanja na svetu v igranju na diatonično harmoniko ter zmagovalec številnih drugih pomembnih tekmovanj doma in v tujini. Vendar ima teh dovolj: »Več kot štiri leta sem jih intenzivno obiskoval in na nekaterih zmagal tudi dvakrat ali trikrat zapored, zato mi to ni bil več izziv. Tisto, kar je pri tem pomembno, je to, da s tem pridobiš reference za nadaljnje delo in uveljavljanje. Pa tudi tako je, da se samo od tekmovanj ni mogoče preživljati, pa četudi dosegaš najboljše rezultate.« Da še dodatno nahrani svojo dušo, se velikokrat predaja tudi svoji drugi strasti – pohodništvu. Za najin pohod na Rožnik se je primerno oblekel. »Ja, rad grem v naravo, če mi le čas dopušča, ampak to ni pohodništvo s ciljem osvojiti čim več vrhov, ampak kot rekreacija in sprostitev v naravi. Prihajam iz čudovitega okolja, z Rakitne, ki ima izhodišča za številne prelepe pešpoti, tako da večinoma hodim tu okoli, včasih pa grem tudi kam dlje. Zelo mi je všeč na primer Snežnik, potem so tu še Slivnica, Krim, Šmarna gora, Rožnik, Kamniško sedlo, Triglav.« Na Triglavu je bil 33-letni glasbenik že štirikrat. »To pa predvsem zaradi tega, ker sem imel na Kredarici nastope. Bilo je super in upam, da bom imel še kdaj priložnost iti, sicer pa so mi bolj všeč poti, ki niso tako obljudene.«

V dolini tihi
 je bila prva

Če na Kredarici ne gre brez harmonike, potem tudi zdaj ne bo šlo brez nje. Tokrat je s seboj prinesel prav posebno, ki je tudi njegova najljubša. Razloži mi: »Trenutno največ igram na unikatno, patentirano diatonično harmoniko Zupan Vanessa-bass extension, ki sva jo pred nekaj leti razvila skupaj s svetovno priznanim izdelovalcem harmonik, gospodom Valentinom Zupanom. Je plod najinega skupnega dela, dolgoletnih izkušenj in znanja. Namen je bil predvsem to, da tehnično izboljšamo harmoniko, da bi lahko nanjo izvajal še bolj zahtevne glasbene vsebine. Glavna inovacija je deset dodanih basov.« Da Miha igra na harmoniko, ni naključje, saj je nanjo igral že stari oče, njegov oče, ki je prav tako harmonikar, pa ga je seznanil tudi s prvimi toni na tem inštrumentu. Ko ga povprašam po njegovi prvi skladbi, se zamisli: »U, tole se bom pa težko spomnil, saj sem začel igrati že pred 24 leti, ampak mislim, da je bila to priljubljena skladba V dolini tihi.« Medtem pa mi začne preigravati skladbo, ki zveni bolj sodobno. Ob tem mi razloži, da ima trenutno najraje kakšne rock ali celo metal. »Nedavno sva skupaj s Tomažem Rožancem, mojstrom na klasični harmoniki, izdala pri ZKP RTV Slovenija zgoščenko Izrazi harmonik, na kateri sva med drugim priredila celo znano skladbo skupine Metallica Enter Sandman. Ne oziram se toliko na zvrsti, delam tisto, kar mi je všeč, sicer sem ljubitelj rock glasbe, predvsem pa naj poudarim, da je v vsaki skladbi, ki se je lotim, veliko ustvarjalnega dela. Poskušam delati inovativno, zato so znotraj posameznih skladb večkrat zabrisane meje med glasbenimi žanri, preprosto vpeljujem v skladbe tisto, kar se mi dobro sliši, pa naj bo to podobno rocku, popu, narodnozabavni oziroma kateri koli drugi vrsti glasbe.« Z mešanjem žanrov se nekako hoče približati tudi mladim. Ob tem prikliče v spomin zanimiv dogodek: »Ne bom pozabil, ko sva bila z duom harmonik gosta na Rock Otočcu in rockerska publika najprej ni vedela, kaj naj pričakuje, ko naju je zagledala takole s harmonikami na odru, nato pa sva zaigrala kultno The Final Countdown od skupine Europe in publika je čisto ponorela, bilo je nepozabno.«

Harmonika ostane doma

Pravi, da je za to glasbilo značilno protislovje: »Po eni strani ima harmonika še vedno sloves nekega gostilniškega inštrumenta, ki je namenjen bolj za domačo muziko, po drugi pa bi vsi radi igrali na harmoniko, tako je priljubljena, tudi med mladimi. To je neverjetno. Po neki oceni smo prvi na svetu po številu harmonikarjev na prebivalca. Vlada prava evforija, predvsem zaradi diatonične harmonike. No, sam se trudim, da bi imelo to glasbilo čim boljši ugled, predvsem s tehnično izpopolnitvijo in seveda samo kakovostjo igranja.« Ali je del pohodniške opreme tudi harmonika? »Ha, ne, ta ostane doma, ker se že sicer z njo veliko ukvarjam, tako da se grem v naravo bolj sprostit in odmislit tisto, s čimer se sicer ukvarjam vsak dan. Sicer je moja oprema čisto preprosta, pohodniška, nič posebnega, dobro obuvalo je najpomembnejše,« poudari. Za pohode se odloča sproti. »Ampak na kak manjši hrib v bližini poskušam iti nekje od dvakrat do trikrat na teden.« Simpatičen fant za zdaj še nima ženske družbe, saj mi zaupa, resda bolj redkobesedno, da trenutno ni zaljubljen.