Nace Junkar rad poje za praznike: December je za ljudi z depresijo zelo težek čas

Nace Junkar decembrske praznike načeloma praznuje v ožjem krogu, ni pa to železno pravilo. V prazničnih dneh rad zapoje, tako je že od otroštva. »To je zame poseben čas. Kot otrok sem se veselil večerov, ko sem z mamo in očetom prepeval ljudske in narodne pesmi, okrog božiča pa seveda stare božične pesmi, saj so zelo lepe. Mama je bila izjemna sopranistka in solistka na koru cerkve v Šentjerneju in v Novem Lurdu, ki je tam blizu. Oče je tudi zelo rad pel. V času študija in še dolgo potem sem pel v raznih cerkvah po Sloveniji pri polnočnicah. Prav posebna, ki se je še vedno dobro spominjam, je bila denimo leta 1975, ko me je Sašo Hribar na električni kitari spremljal pri Ave Mariji v majhni cerkvi Podtabor - Sv. Jurij pri Grosupljem. Njihove orgle so bile namreč takrat v slabem stanju, a smo kljub temu pričarali zares čarobno vzdušje,« se spominja.

Glasba je zanj v najbolj svečanem mesecu zelo pomembna. »December je za ljudi z depresijo zelo težek čas. Še posebno če jim na božični in silvestrski večer delajo družbe samo domače lučke,« pravi Nace. Letos je že ves mesec premišljeval, da bi zapel Društvu upokojencev Kostanjevica na Krki na njihovi vsakoletni prednovoletni zabavi. »Bil je četrtek in vedel sem, da so tradicionalno zbrani v Gostilni Žolnir. Pripravil sem jim popolno presenečenje in jim zapel nekaj pesmi.« Zbrani so se presenečenja razveselili in se Nacetu pridružili pri petju. »Veselje je bilo obojestransko. Predvsem pa me ponovno radosti v srcu, da sem storil še eno dobro delo in da je prepevanje v prijetni družbi tudi zame koristno,« še pove.