Nataša Avšič Bogovič (podpredsednica DZ) praznuje 30 let ljubezni: »Ni bilo popolno, je pa najino«

Trideset let skupnega življenja je veliko več kot le številka na koledarju. V treh desetletjih se zvrstijo nešteti dnevi, ki jih nihče drug ne more zares poznati – jutra, ko je dovolj že pogled, večeri, ko besede niso potrebne, pa tudi trenutki, ko se dva človeka ne strinjata in se morata znova najti. Vmes pridejo skrbi, veselje, pomembne odločitve, otroci, njihovo odraščanje in vse tisto, kar iz dveh zaljubljencev počasi naredi življenjska sopotnika.

Prav takšno, resnično podobo ljubezni je ob svoji 30. obletnici poroke pokazala Nataša Avšič Bogovič, podpredsednica Državnega zbora. Slovenska javnost jo pozna predvsem skozi njeno politično delo. Leta 2022 je bila prvič izvoljena za poslanko na listi Gibanja Svoboda, v prejšnjem mandatu je vodila poslansko skupino Svoboda, letos pa je bila izvoljena za podpredsednico DZ. Tokrat pa je javnosti pokazala nekoliko bolj osebno plat. Na Facebooku je ob 30. obletnici poroke objavila iskren zapis, namenjen možu Bojanu Bogoviču. Ob njem je objavila tudi fotografiji – eno s poročnega dne in drugo iz sedanjosti. In njene besede niso bile sladkobne obljube o popolnem zakonu. Prav nasprotno. Nataša je priznala, da njuna pot ni bila vedno lahka. Toda prav zaradi tega je njen zapis še toliko bolj življenjski in ganljiv.

»Pa saj ne živiva v pravljici«

»Danes je 30 let, odkar sva rekla 'da',« je začela svojo objavo. Nato pa priznala nekaj, česar se zaveda vsakdo, ki je z nekom preživel veliko let: »In v teh 30 letih ni bilo vedno vse idealno. Pa saj ne živiva v pravljici.« Njuna skupna pot je bila po njenih besedah sestavljena iz lepih in težkih dni, vzponov in padcev, različnih pogledov, kompromisov in tudi kakšnega trka. Tudi po 30 letih se pri kakšni stvari še vedno zapneta tako kot nekoč. A danes veliko hitreje vesta, kaj je zares pomembno in pri čem se ne splača vztrajati. Tudi trme je z leti, kot pravi Nataša, nekoliko manj.

Morda je prav v tem skrivnost dolgih zakonov. Ne v tem, da se dva človeka nikoli ne spreta, temveč v tem, da se po prepiru znata znova približati. Ne v tem, da imata vedno enako mnenje, ampak da znata sprejeti tudi različnost. Nataša je zapisala, da sta se skozi leta naučila, da ni pomembno, da je vedno vse popolno. Pomembno je, da se znata podpreti, spodbujati, pogovoriti in skupaj premagovati tudi težke stvari. Za to pa je potrebnih nekaj več modrosti in strpnosti, pa tudi dovolj humorja, da je pot skozi življenje nekoliko lažja.

To je ljubezen brez filmskega blišča. Ljubezen, ki se ne meri v velikih besedah, ampak v tem, da ostaneš, ko je težko. Da poslušaš, tudi ko bi najraje odšel. Da znaš popustiti. In da se po vseh teh letih še vedno zavedaš, zakaj si pred tremi desetletji izrekel tisti najpomembnejši »da«.

Njuna največja zgodba sta Jaša in Tevž

Njuna ljubezen pa je z leti dobila še dve veliki imeni – Jaša Bogovič in Tevž Bogovič. Nataša je zapisala, da sta njuna sinova največji del njune zgodbe. »Z njima je najin svet postal večji, bogatejši in bolj poln,« je zapisala. Otroci namreč za vedno spremenijo življenje. Kar je bilo nekoč samo njuno, postane družinsko. Skrbi postanejo večje, a z njimi pridejo tudi neizmerni ponos, sreča in trenutki, ki jih človek nosi v sebi vse življenje.

Danes, ko sta minili že tri desetletji od njune poroke, lahko tako ne gledata samo na svojo ljubezensko zgodbo, ampak na vse, kar sta v tem času skupaj ustvarila. Morda je najbolj ganljiv del Natašine objave prav njen zaključek. »In ja … po 30 letih je še vedno tukaj. Jaz tudi.« V teh nekaj besedah je pravzaprav zajeto vse. Po 30 letih sta še vedno skupaj. Še vedno sta drug ob drugem. Še vedno se znata zaplesti v kakšno razpravo, a danes tudi veliko bolje vesta, kaj je vredno in kaj ne. In zato Nataša njune zgodbe ne bi zamenjala za nobeno pravljico. »In čeprav ni bilo popolno, je pa najino. In tega ne bi zamenjala za nobeno pravljico,« je zapisala.

Možu je ob koncu namenila še preprost, a zelo oseben stavek: »Hvala, dragi.« Morda je prav to po 30 letih najlepša ljubezenska izpoved. Ne, da je bilo vse popolno. Ne, da se nikoli nista sprla. Ne, da sta vedno gledala v isto smer. Ampak da je bilo vse njuno. Njuni lepi dnevi. Njuni težki dnevi, vzponi in padci, kompromisi, družina. In v svetu, kjer se marsikatera ljubezenska zgodba konča veliko prej, je njunih 30 let pravzaprav čudovita zgodba sama po sebi.