Nataša Tič Ralijan razkrila: »Včasih si nanesem malo Gašperjevega dezodoranta ...«

Igralka Nataša Tič Ralijan, znana po močnih vlogah in neposredni iskrenosti, znova opozarja nase – tokrat ne le kot igralka, temveč kot ženska, mati in iskalka resnice. V intervjuju za časnik Delo razkriva razmisleke o sodobni družbi, materinstvu, umetnosti in duhovnosti. Brez olepševanja priznava: »Ne vem, kaj je brezpogojna ljubezen, a verjamem, da jo nosimo v sebi. Zato se mi zdi vredno, da jo iščemo.«

Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega trenutno nastopa v humoristični tragediji James Brown je uporabljal navijalke, ki odpira teme iskanja identitete, psiholoških vzorcev v družini in krhkosti odnosov. »Včasih so starši tako povezani, da za otroka ni več prostora,« opozarja igralka in dodaja: »Če se hočeš spremeniti, moraš najprej pogledati vase. Nič se ne zgodi, dokler se sam ne začneš spreminjati.«

Tič Ralijan ne skriva svojih dvomov in strahov. »Pogosto me je strah, ker razmišljam, kaj vse se lahko zgodi v prihodnje. Imam dva otroka, nočem, da se jima zgodi kaj hudega, a globoko v sebi vem, da ne bom srečna, če ne bom sledila trem vrlinam – lepoti, dobroti in resnici.«

Je mama in oče

Po smrti soproga, igralca Gašperja Tiča, se je znašla v vlogi matere in očeta. »Včasih si nanesem še malo Gašperjevega dezodoranta in si rečem: saj si zdaj mama in oče,« pove z mešanico humorja in bolečine. Verjame, da otroci čutijo več, kot pokažejo: »Zaupata mi. To je največ. Verjamem pa, da več kot polovica otrok ne zaupa svojim staršem.«

Gašper Tič. FOTO: Aljosarebolj.com

Ob tem razmišlja tudi o družbenem stanju: »Imamo popolno svobodo, a se ne zavedamo svoje odgovornosti. Človeka se danes skuša spremeniti v odvisno bitje brez lastnega mnenja.« Umetnost, še posebej gledališče, ima po njenem pomembno nalogo: »Teater mora odpirati resnico, lepoto in dobroto. Mora ozaveščati.«

Nataša Tič Ralijan ne skriva svojih dvomov in strahov. FOTO: Foto:dejan Javornik

Poleg igre se posveča tudi edukaciji, vodi zavod, ustvarja z mladimi in se ukvarja z zdravilno evritmijo. Čeprav ji je stik z zemljo – nekoč je vrtnarila na Barju – danes odvzet, svetlobo išče drugje: »Rudarim v sebi. Meditiram. Gledam plamen sveče in iščem stik s svojim jazom. V vsakem od nas je ta moč. Samo volja in zavest jo lahko prikličeta.«

Intervju lahko v celoti preberete tukaj.