Ne piše 
šunda, 
pa jo 
radi 
berejo

»Knjige pišem zato, da bi jih ljudje brali,« pravi Desa Muck, zagotovo prava oseba, na katero se spomniš ob dnevih, posvečenih knjigam. Zato ker ljudje njene radi berejo, še več, ne le da si jih pogosto izposojajo v knjižnicah – celo kupujejo jih. Desa zato sebe dojema kot nekakšno »gensko napako« med pisatelji, kajti, kot je med drugim rekla v enem od intervjujev, »ne le da se dobro prodajam, ampak se mi tudi težko očita, da sem zanič. Imam nekaj nagrad in tudi kakšno dobro kritiko ter me je težko obtožiti, da sem šund.«

Ko si čisto na robu

Pogosto jo prosijo za intervjuje in običajno si vzame čas, čeprav silno veliko dela, morajo pa navadno novinarji priti k njej domov. In ta je kar daleč od Ljubljane, v Mokronogu na Dolenjskem, v hiši, pri kateri je imel prste Jože Plečnik, na kateri stanovalce straži tudi majhen angel in za katero Desa srčno upa, da se ji ne bo porušila na glavo. Ker je pač stara, čeprav prikupna, a nujno potrebuje obnovo. Bo že kako, pravi Desa, seveda nova, uspešna, srečna in s seboj pomirjena Desa, ki ji ni težko govoriti niti o nekih slabših časih. Tistih, ko je kot mama treh deklic, samohranilka, stala v trgovini pred blagajno in razmišljala, ali lahko otrokom za praznik poleg kruha kupi tudi čokoladico. Pa je ni mogla. Tistih, ko se je borila z odvečnimi kilogrami in slabo samopodobo, ko jo je »krivda lomila v neskončnost in je bil prezir do same sebe zelo hud«, in ko si je morala priznati, da je depresivna. Tako zares, na robu, ko se ji je tu in tam zahotelo celo odnehati. A seveda ni.

Niti zaradi sebe, kajti nekje, četudi globoko v njej, je vedno tlelo zavedanje, da ima razkošne talente in je nasploh luštna punca, še manj zaradi otrok. Desa, pisateljica, igralka, scenaristka, TV-voditeljica, kolumnistka …, je namreč od vsega še najraje mama. »Med nosečnostjo je moje telo imelo smisel.« Mama levinja, ki otroke brani do zadnjega diha in jim hkrati dovoli, da gredo po svoje in se učijo iz lastnih napak. Starši ne smejo biti preveč zaščitniški, pravi in se spomni, kako je šla komaj desetletna z avtobusom sama k stari mami, česar danes otrokom nihče več ne dovoli; a prizna, da se je morala glede zaščitniškega vedenja kot mama vzeti v roke tudi sama. Potem ko je opazila, da ji »pred nosom odraščajo tri punce, ki nimajo prav dobrih delovnih navad in samodiscipline, znajo pa nakladati sto na uro, da dobijo, kar hočejo«.

Z denarjem ne zna

Desa je svojim puncam, Zali, Urški in Ani Izi, vedno znala priti blizu – in tam ostati. Super se imajo, te velike ljubiteljice živali, kar nekaj jih je namreč v tisti prikupni hiški, tudi zato vegetarijanke, ker kako bi pa lahko jedel sorodnike svojih ljubih muck in kužkov, vse pa samostojne, samosvoje in brihtne. Po mami. Ki si to, da je takšna, dovoli priznati šele v zrelih letih. Kmalu jih bo imela 60, nič ni nesrečna zaradi tega, kajti njena mladost res ni bila kdo ve kako lepa, pa precej naveličana, da se mora že vse življenje nekako opravičevati za to, da pač ima talente. Za pisanje, kuhanje in tudi za lončarjenje, na primer. Le prav posebno nadarjena za ravnanje z denarjem ni, zaradi česar se je že nekajkrat znašla v hudih težavah. Iz katerih se ji je uspelo izvleči, ker gara nenormalno veliko. Zato ima zdaj pri tem pomoč, ampak pri večini drugih stvari se še vedno najbolj zanese nase. Njena posebna duhovitost, ki tako privlači bralce, jo hkrati brani pred njo samo, pred njeno nagnjenostjo k samopomilovanju, je najboljša terapija, zaradi katere ji uspe na stvari in nase pogledati z distanco. In prepoznati bistvo.

O odru je vedno sanjala

Nima rada sprenevedanja, in tako tudi piše. Srčno in tudi iz izkušenj. Teh ji ne manjka, res ne, ampak nobena zgodba, naj bo za otroke ali za odrasle, ni čisto avtobiografska. Je pa v vsaki veliko Dese, ki stvari ne skriva, ne zakriva in ne olepšuje. Ne v življenju ne v knjigah. Desa Muck osvaja in se prodaja s svojo karizmatičnostjo, odprtostjo, duhovitostjo in hkrati silnim trudom, da bi se izboljšala. Blazno resno to počne, res, le da pri tem zdaj že tudi resno uživa. In si ob pogledu v ogledalo reče: »Muckova, kok si pa ti ena luštna stvar.«

Zadnje čase jo sicer najbolj zabava igranje. Oder, o katerem je ta nečakinja igralca Kristijana Mucka sanjala od malega. Dolgo si ni upala, čeprav so ji na primer kar pogosto namenjali vloge v filmih, zdaj se ne boji več. Ne sebe ne svojih patologij, te so med drugim privabljale napačne moške, saj si jih je priznala, vzela za svoje, s tem pa jim je odvzela moč. Končno brez panike (razen tiste v knjigi in filmu, seveda) in srečna. Desa Muck

Pet vprašanj za Deso Muck

Vaša najizrazitejša značajska lastnost?

Dramatiziranje.

S kom bi si želeli preživeti dan?

Vsi, s katerimi si želim preživeti dan, so že mrtvi.

Vaša največja razvada?

Buljenje v ekrane vseh vrst in velikosti.

Vaša najljubša knjiga?

Težko bi se odločila za najljubšo, ker jih je preveč, dobro pa vem, katera je najbolj smešna: Ustava RS.

Vaša najljubša jed?

Vse tiste, ki so mi prepovedane.

Glasujte za osebo meseca

Aprila smo predstavili štiri osebe tedna: Evgena Carja, Tino Marinšek, Anžeta Škrubeta in Deso Muck. Za osebo meseca lahko od danes glasujete na naši spletni strani www.slovenskenovice.si/osebnost.