
Galerija

Nika Kovač, ena najbolj prepoznavnih družbenih aktivistk pri nas in vodja Inštituta 8. marec, v javnosti velja za odločen glas, ki se ne ustraši ne javnega izpostavljanja ne kontroverznih tematik. A ozadje njenih začetkov je precej bolj osebno. V podkastu Coffee and Rants je voditelju Thomasu Maddensu razkrila, da se njena pot ni začela z načrtno željo po spreminjanju sveta, temveč iz povsem trmastega odziva na študentski razhod.
»Neki fant se je z mano razšel na faksu in rekel: »Razhajam se s tabo, ker si preveč sramežljiva, jaz pa želim biti z aktivistko, zato ne bom s teboj.« Ampak jaz sem trmasta. Ko mi je to naredil, sem si rekla: »Pojdi v rit!«, takrat sem se pridružila študentskemu gibanju in spoznala, da me to osrečuje. Torej, on ni več aktivist, jaz pa sem še vedno tu,« je povedala v pogovoru. Na opazko, da je v svet aktivizma vstopila predvsem iz kljubovanja moškemu, je v smehu dodala: »Ja, kot večino stvari v svojem življenju.«

Priznanje je toliko bolj zanimivo, ker si v mladosti sploh ni predstavljala življenja pod žarometi javnosti. Njene prave želje so bile precej bolj umirjene in odmaknjene od masovnih zborovanj. »Nikoli nisem hotela biti aktivistka, sovražim biti obkrožena z veliko ljudmi. Hotela sem imeti svojo knjigarno, pisati in brati,« je iskreno opisala svoje nekdanje sanje.
Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice družbe Delo mediji d. o. o. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.
