Ana Maria Mitić in Ciril Horjak: »Nikoli nimaš tako malo, da ne bi mogel deliti«

Dobrodelni december tudi letos prihaja na televizijske ekrane. RTV Slovenija bo praznični mesec odprla s 33. Dobrodelnim Miklavževim koncertom, prireditvijo, ki že desetletja pomaga osnovnošolcem iz socialno ogroženih okolij. V času, ko trije dobri možje prinašajo toplino in pričakovanje, bo prvi med njimi, Miklavž, znova pospremil večer, namenjen zbiranju sredstev za otroke, ki potrebujejo podporo.

Koncert, ki ga pripravlja RTV Slovenija skupaj z Rotary klubom Ljubljana in Rotary Districtom 1912, bo na sporedu 3. decembra. Tudi letos bo združil vrhunske glasbenike in gledalce, ki s svojo dobrodelnostjo vsako leto pomagajo mladim, ki nimajo enakih možnosti kot njihovi vrstniki. Tradicija, ki traja že od leta 1993, je do danes podprla več tisoč otrok po vsej Sloveniji.

Ob tej priložnosti smo o prazničnih spominih, dobrodelnosti in posebnem pomenu Miklavževega večera nekaj vprašanj zastavili tudi z letošnjima voditeljema igralki, komičarki in voditeljici Ani Marii Mitić ter ilustratorju, likovnemu pedagogu in striparju Cirilu Horjaku, znanim kot Dr. Horowitz, ki sta z nami delila osebne zgodbe in pogled na to, zakaj ta koncert še vedno ostaja tako pomemben.

Dobrodelnost vaju bo letos združila na Miklavževem odru. Se spomnita trenutka iz mladosti, ko sta prvič začutila, da bi rada nekomu pomagala in mu polepšala dan?

Ciril: Moji dedek in babica, moja mama in njen brat, moj stric, so vedno delovali dobrodelno: denarno so podpirali Bolnišnico Slovenj Gradec, prispevali so zelo veliko vsoto za obnovo Skopja po potresu, stric je bil gorski reševalec, dedek gasilec … Naučili pa so me, da štejejo tudi male pozornosti, ko nekomu preprosto prisluhneš in se mu posvetiš.

Ana Maria: Tudi jaz sem odraščala s privzgojenim pravilom, da se velja vedno ozreti okrog sebe, ko te najde sreča in da nikoli nimaš tako malo, da ne bi zmogel tega podeliti z drugimi. Moja akademska pot me je peljala najprej na študij medicine, ker sem tako zelo želela pomagati ljudem. No, zdaj to prav tako lahko počnem in nisem dvakrat pomišljala, ko je prišlo povabilo za vodenje Miklavževega dobrodelnega koncerta.

Na koncertu bo nastopila Helena Blagne. FOTO: Adrian Pregelj

Kako sta v otroštvu doživljala decembrski čas? Kaj vaju je takrat najbolj razveseljevalo in napolnilo s prazničnim pričakovanjem?

Ciril: Decembrov nikoli nisem preveč maral. Raje imam jesen. Pa vendar je vsak december poleg novega leta prinesel tudi dva rojstna dneva: mojega in rojstni dan brata dvojčka Metoda.

Ana Maria: Tudi moj najljubši letni čas je jesen! Ni naključje, da se s Cirilom tako dobro razumeva. Je pa meni čas lučk in prazničnega vzdušja kljub mrazu zelo ljub. V otroštvu smo obdarovanja sicer izpeljali skromno, lepi sentimenti predvsem izvirajo iz dejstva, da smo si takrat vzeli čas za druženja, pa da je vladala neka splošna prijetna razbremenjenost.

Imata v spominu kakšno posebno darilo, pesem, vonj ali prizor, ki vaju še danes popelje nazaj v decembrski čas?

Ana Maria: Mandarine. Vonj teh lupin vedno znova prikliče tisto Miklavževo posodo, kjer so naju z bratom kot otroka pričakala dobrote. Nič posebnega sicer, pecivo v obliki parklja, kakšna čokoladica, sadje in rožiči.

Ciril: Spomnim se enega posebnega prizora. Teta Vera, ki je bila partizanka, žena mojega strica, partizanskega oficirja, in je veliko dala na NOB, nas je neki večer presenetila. Povabila nas je k sebi, da smo jedli čudovite kekse in poslušali njeno prijateljico, ki je nežno na citrah odigrala skladbo Sveta noč, blažena noč Franza Xaverja Gruberja. Še vedno se mi ta prizor zdi skoraj čudežen.

Raiven. FOTO: Adrian Pregelj

Kako doživljata praznični čas danes? Je kakšno sporočilo, ki ga decembra še posebej poudarjata in ga želita predati svojemu otroku oziroma otrokom?

Ana Maria: Stvari je okrog nas tako ali tako preveč, otroci pa žal ne morejo čisto pobegniti od materialih želja. Kljub temu vztrajam, da je največje darilo, ki si ga lahko namenimo, čas, in tako bom ravnala tudi letos.

Ciril: Pomembno je, da se znamo odmakniti od komercializacije teh praznikov in pritiska, da moramo biti ves čas srečni in nasmejani. To je res čas za družino, za prijatelje.

FOTO: Adrian Pregelj

Sredstva, zbrana na Miklavževem koncertu, bodo tudi letos namenjena tistim, ki pomoč najbolj potrebujejo. Kako bosta gledalcem pojasnila, zakaj je ta podpora pomembna in komu bo konkretno pomagala?

Ana Maria: Povezovalnemu besedilu smo se zelo posvetili, tako da mislim, da bo jasno, kako lahko prispevamo in kam gredo sredstva.

Ciril: Na razpis se prijavljajo osnovne šole v Sloveniji. Pomoč je namenjena otrokom v stiski, ki si ne morejo privoščiti dodatnih aktivnosti, kot so šola v naravi in podobno. O tem, kako in za koga bo denar namenjen, odločajo šolski socialni delavci in učitelji, ki poznajo posamezne primere. Pri nas v Rotary klubu nad zbiranjem in dodeljevanjem denarja skrbno bdijo naši člani. Šole nam vsako leto, s tem, ko se vedno znova prijavljajo, pa tudi osebno, z zahvalami, dajejo vedeti, da je ta pomoč zelo dobrodošla.