Nova serija na nacionalki dviguje prah: vizualni presežek ali nevarno opravičevanje nasilja?

Serija o zloglasnem Metodu Trobcu, Pošast za železno zaveso, ki se trenutno predvaja na nacionalni televiziji, v ospredje postavlja mentalni razvoj enega najbolj razvpitih slovenskih morilcev. Skozi dramatizacijo njegovega otroštva, družinskih odnosov in širšega družbenega konteksta, ki ga je krojil čas in kraj njegovega okolja, nas povabi neposredno v misli pošasti, ki je brutalno umorila vsaj pet žensk. Glavni vlogi v seriji nosita Svit Stefanija in Saša Pavlin Stošič, kot Metod in njegova mati.

Po očarljivem Lukasu iz Nemirne krvi je postal zverinski morilec (FOTO)

Po odzivih gledalcev, ki jih je mogoče zaslediti na družbenih omrežjih, izstopata vizualna podoba in atmosfera. Nekateri celo menijo, da presegata standarde domače produkcije, hkrati pa tudi nakazujeta interpretativno smer serije. Del občinstva prepoznava potencial serije – pohvaljena je predvsem fotografija, uporaba lokacij in način, kako zgodba postopoma vpelje gledalca v dogajanje. Kljub temu tudi bolj naklonjeni gledalci opozarjajo na slabosti, zlasti na neprepričljivo igro nekaterih, predvsem mlajših igralcev, ter spet na drugi strani na občasno pretiravanje določenih drugih. Drugi del gledalcev pa je seriji bolj kot ne nenaklonjen.

Po Nemirni krvi velik preobrat! Svit Stefanija stopil v vlogo morilca

Tisti nenaklonjeni izpostavljajo predvsem zanimivo, a hkrati problematično interpretacijo - serija naj bi skozi poudarjanje družinske stiske, vloge matere in socialnega okolja gledalca postopoma vodila v razumevanje, mogoče celo sprejemanje Trobčevega lika, kar pri nekaterih odpira celo vprašanje, ali lahko tak pristop vodi v romantizacijo nasilja. Tisti bolj sofisticirani so se obregnili ob še globjo psihološko noto, in sicer menijo, da nizanje vzrokov iz otroštva in travm lahko deluje kot opravičevanje zla, saj gledalcu omogoča, da z lahkoto razvije empatijo do storilca. Doživeti težko ali nasilno okolje še ne pomeni opravičila za umor, kar nekaterim zveni kot nevarno relativiziranje osebne odgovornosti.

Nekateri so si privoščili tudi režiserja, Tomaža Gorkiča

Skupek kritik se obrača predvsem proti režiserju, Tomažu Gorkiču, ki ima svoje oboževalce kot tudi kritike. Pošast za železno zaveso nekateri ocenjujejo kot eno izmed njegovih del z največjim potencialom, spet drugi pa kot razočaranje v primerjavi s predhodnimi deli. 

V vsakem primeru pa sta seriji uspela dva pomembna cilja - odlično upodablja težkost časa in kraja dogajanja, s čimer v gledalcu vzbuja neprijeten občutek skozi celotno dolžino epizode. Hkrati pa se o njej ogromno govori, tako slabega kot dobrega, kar pomeni, da ne bo ostala neopažena.