

Dotaknil se je tudi politike in genocida v Gazi.

Pogovarjala sta se mojstra slovenske pisane in govorne besede, Žerdin in Bobovnik. FOTOGRAFIJI: NIKO ČERGÖLI

Publika



Sociolog, novinar in publicist dr. Ali Žerdin, ki je po očetu povezan s Prekmurjem, natančneje z Žižki, je med pogovorom s Slavkom Bobovnikom odprl številne teme. V Prekmurje se vrača vsaj enkrat na leto, ko imajo, kot je povedal, redna letna družinska srečanja in vsakih deset let kongrese razširjene družine. Njegov oče Feri Žerdin je bil novinar in urednik, znan kot velik šaljivec, pri svojem delu pa vedno zelo resen. Žerdin je uvodoma predstavil tudi svojo novinarsko pot. Začel je kot novinar na Radiu Študent, nato pa je prestopil k Mladini.


Ko ga je pred bankomatom nagovoril urednik Dnevnika in mu ponudil službo na sobotni prilogi Dnevnika, je to sprejel zaradi ugodne plače in dejstva, da je bila priloga, ki so jo želeli razširiti, idealen prostor za novinarsko inovativnost. Z Dnevnika ga je pot vodila na Delo, kjer je danes urednik Sobotne priloge. Kot odgovorni urednik nikoli ni bil na sodišču in se mu ni bilo treba zagovarjati – v nasprotju z očetom. Spregovoril je tudi o dogajanju v Gazi, ki ga je označil za zločin vseh zločinov. »Če so tarča izraelskih napadov šole in druge izobraževalne institucije, pekarne, trgovine z živili in bolnišnice, je to genocid, in ne obračun s teroristično skupino,« je bil jasen.
Opozoril je na prikriti rasizem v Evropi, med temami pa so bili tudi korupcija in orožarski posli. Aktualno romsko problematiko na Dolenjskem Žerdin opisuje kot vprašanje organiziranega kriminala z narkotiki, orožjem, prostitucijo, pranje denarja in sistematično nespoštovanje zakonodaje. O novinarstvu meni, da mediji niso četrta veja oblasti in da novinarski ceh dobro funkcionira, čeprav družbena omrežja profesionalnim novinarjem odvzemajo bralce, gledalce in poslušalce. To se kaže v upadu časopisnih naklad ter padcu gledanosti in poslušanosti. Razložil je, da so profesionalni novinarji zavezani novinarski etiki in napačno informacijo dojemajo kot poklicno katastrofo, na družbenih omrežjih pa je napaka pogosto naklepna laž, katere namen je povečati število klikov. Žerdin je pojasnil tudi, kako je nastala ideja o Muzeju tiska. Na bolšjem sejmu v Ljubljani je naletel na izvod časopisa Marburger Zeitung iz leta 1941 s fotografijo Hitlerja na naslovnici. Časopis je kupil, nato pa začel zbirati časopise s Titom na naslovnici. Sledili so časopisi s papeži in drugimi zgodovinskimi osebnostmi. Zbira časopise z vsega sveta. Nabralo se jih je že veliko, zato jih združuje v Muzej tiska, ki ga vztrajno in strastno bogati. Muzej je postal znan in spoštovan, kar potrjujejo tematske razstave v Cankarjevem domu, na Dunaju in drugje.