Pero Lovšin o izgubi očeta in sestrice: »Šele pozneje se začneš zavedati, kako velike stvari so to«

Pero Lovšin ostaja ena najprepoznavnejših ikon slovenskega rocka. Potem ko je lani ob 70. rojstnem dnevu izdal album Za sto let naprej, letos nadaljuje praznovanje svoje bogate glasbene poti z izidom biografije Na poti s Perotom Lovšinom. Knjigo je napisal pisatelj Dušan Čater, ki je glasbenika leto dni spremljal na koncertih, snemanjih, predavanjih in številnih poteh po Sloveniji.

Biografija ni zgolj pregled več kot štiridesetletne glasbene kariere frontmana legendarnih Pankrtov, temveč tudi intimna pripoved. Prav osebne zgodbe so tiste, ki bralca najbolj presenetijo. »Vse zgodbe so mi blizu. Če mi ne bi bile, jih ne bi bilo v knjigi,« je ob predstavitvi povedal Lovšin. Nastajanje knjige opisuje kot spontano zbiranje spominov med vožnjami na koncerte in domov. »Ko imaš koncert pred seboj, si vedno osredotočen. Ne bi rekel nervozen, ampak prisotna je neka pozitivna angažiranost. Med temi potmi pa se odpirajo tudi spomini.«

Pero Lovšin in Gušti, glasbenika, ki ju povezujejo desetletja skupnih zgodb in ustvarjanja.

Med najbolj občutljivimi poglavji so zgodbe iz njegovega otroštva in družine. Lovšin odkrito govori o izgubi sestrice, ki je umrla ob porodu še pred njegovim rojstvom, ter o prezgodnji smrti očeta v prometni nesreči. »Šele pozneje se začneš zavedati, kaj so takšni dogodki pomenili za tvoje starše. Kot otrok tega ne čutiš. Tudi v mladosti nisem čutil nobene zagrenjenosti. Potem pa imaš svoje otroke in začneš razumeti, kako velike stvari so to,« je povedal glasbenik.

Priznava, da takšne knjige verjetno ne bi mogel izdati pred desetimi ali dvajsetimi leti. »Morajo miniti leta. Potem vidiš, da je življenje minljivo in da gre vse svojo pot. Nismo želeli graditi na negativnih občutkih ali patetiki. Moja starša sta bila čudovita človeka in nikoli nisem imel občutka, da bi bilo zaradi teh izgub v naši družini kaj narobe.«

Predstavitev biografije je povezovala Sonja Javornik, Pero pa je spomine obujal skupaj z avtorjem knjige Dušanom Čatrom.

Pomembno mesto v knjigi zavzema razmislek o slovenski identiteti. Lovšin se spominja, da sta oba njegova dedka zaradi pripadnosti slovenskemu narodu zapustila okolje, v katerem sta živela. Eden se je po koroškem plebiscitu preselil v Ljubljano, drugi pa je moral zapustiti Italijo, ker je v času fašizma prepeval slovenske pesmi. »To, kar imamo danes, je bilo čez stoletja težko priborjeno. Zato se mi zdi pomembno, da se tega zavedamo. Rock'n'roll je sicer svetovno pleme, ampak smo hkrati tudi slovenski rock'n'roll. Tega me ni sram poudariti,« pravi Lovšin.

Med spomini na koncerte, snemanja in glasbene prelomnice se odpirajo zgodbe o družini, izgubah in vrednotah, ki so ga oblikovale. Nastal je portret človeka, ki tudi po več kot štirih desetletjih ustvarjanja ostaja zvest sebi in svetu, ki ga je pomagal soustvarjati. 

Biografija je izšla pri založbi Beletrina.