Cviček, vino imenitno, suho in prijetno pitno, kot ga dajejo črnina, frankinja in kraljevina, je le del hvalnice cvičku, ki jo je napisal Tone Pavček. Pred 15 leti je bil imenovan za ambasadorja cvička, tega slovenskega posebneža, ki je poleg toskanskega chiantija edino vino na svetu, sestavljeno iz rdečih in belih sort grozdja. Od leta 2001 je cviček tudi zakonsko zaščiten. Minuli petek in soboto pa so mu hvalnico peli na že tradicionalnem Festivalu cvička, ki je potekal v sklopu 53. tedna cvička.
Petek je postregel že s tradicionalno povorko vseh društev, članov Zveze društev vinogradnikov Dolenjske, ki združuje vinogradniška društva z območja Dolenjske in Posavja. »Dež ni ovira, cvička je dovolj,« je bilo slišati v povorki, ki se je z Grma po Kandijskem mostu vila na novomeški Glavni trg in mu tako vdihnila nekaj življenja. Petek je bil na Glavnem trgu še kako živ. Okoli 800 vinogradnikov in vinogradnic se je zbralo – vseh teh, ki jim je mar za tradicijo in dobro žlahtno kapljico. To so tudi ljudje, ki skrbijo, da so dolenjski griči obdelani, ne pa zaraščeni. Tu ni ekonomike, tu je nekaj več. Kdor živi v svetu profita in dobička, tega ne razume.
Miran Jurak, predsednik Zveze društev vinogradnikov Dolenjske, novi ambasador Jure Grubar, cvičkova princesa Ajda-Lea Jakše, kralj cvička Andrej Grabnar in Jože Bašelj, podpredsednik Zveze društev vinogradnikov Dolenjske
Povorka na Kandijskem mostu proti Glavnemu trgu
»Vinograd imam zaradi hobija in za prijatelje. S tem hobijem se ukvarjam 40 let. Podedoval sem parcelo po stari mami oziroma mami, potem sem posadil 250 trt in sadovnjak. Naredil sem si manjši vikend, ki mi koristi zdaj, ko sem upokojen. Poleti smo na vikendu, pozimi v Novem mestu,« pa o smislu in pomenu razmišlja Martin Rolih, ki je član Društva vinogradnikov Janez Trdina Brusnice-Gabrje. Martin je, to nam ponosno zaupa, od prvega dne tudi naročnik Slovenskih novic. Kadar ne bere, je v vinogradu.
»Delo in vinograd mi predstavljata veliko sprostitev. Kdor tega nima in ni izkusil, ne razume. Najlepše je, ko zjutraj vstanem in grem v vinograd. Vmes poslušam ptice, zdaj kmalu tudi čebele. V vinogradu ni stresa,« nam pove in potrdi, da prideluje cviček, ki je cenjen in čislan med njegovimi prijatelji, s katerim je nazdravljal in pel hvalnico tudi minuli petek.
Navdušile so novomeške mažoretke.
Brez pletenke in klobase ne gre.
V Sloveniji pustil močan pečat
Ko je petek počasi jemal slovo, so na Glavnem trgu v sklopu 53. tedna Cvička okronali kralja cvička Andreja Grabnarja. »Vesel sem, ker je ostala krona pri nas. Nenehno se trudimo in si prizadevamo, zato morajo biti tudi rezultati,« Andrej ni skrival veselja, ker je že drugič zapored postal kralj cvička, skupaj že tretjič. Doma premorejo 31 hektarjev vinogradov, v katerih raste 152.000 trt, več kot 80 odstotkov sort je za vino cviček, nekaj je tudi sortnih vin. Imajo klet, kjer je prostora za 550.000 litrov vina, zdaj ga pridelajo tja do 300.000. Petkov večer je dal tudi novega ambasadorja. »V prvi vrsti sem zelo hvaležen, ker od zdaj nosim to titulo. Všeč mi je, da se vse bolj prepoznava potencial mladih, ki smo bili in tudi bomo ambasadorji cvička. Čutimo, da je končno prepoznano, da smo tudi mladi tisto gonilo pridelave cvička. Imamo voljo, imamo zanos. Tisti, ki to imamo, se tudi izpostavimo, da smo zgled vsem!« pa Jure Grubar, enolog in direktor Kleti Krško, ne skriva ponosa, ker je bil izbran za ambasadorja cvička.
Harmonika je v petek odmevala v Novem mestu.
Vzdušje je bilo spet odlično.
Vmes poslušam ptice, zdaj kmalu tudi čebele. V vinogradu ni stresa.
»Cviček je ne le v naših srcih, ampak v celotni Sloveniji pustil močan pečat. Tudi v svetu se vse bolj prebuja zanimanje za to nizkokalorično in nizkoalkoholno vino. Sam bom še naprej širil dobro voljo in dober glas o cvičku, ne le doma, v regiji, ampak tudi po svetu. Še naprej ga bomo promovirali, to je naš ponos, naš produkt, naša intelektualna lastnina,« sklene Grubar, ki ima v okolici Šentjerneja dva hektarja vinogradov, cviček in druga vina pa prodaja pod blagovno znamko Gros, kot je bil vzdevek njegovega starega očeta, ki je Jureta pritegnil v vinogradništvo. Sobota je minila v znamenju kronanja cvičkovih princes, zaploskali so tudi najboljšim pridelovalcem vina. Najboljši cviček je pridelal kralj cvička Andrej. »Pridelali smo ga doma, ponosni smo na to suho vino. Vsako leto ga dajemo v ocenjevanje, to vino je tudi sestavina cvička, a tako visoko pa še nikoli ni bil ocenjen. Dve leti zapored z veliko zlato medaljo,« je bil na najboljše ocenjeno dolenjsko belo ponosen Stojan Tomažič iz Bojnika.
Niso bili ne lačni ne žejni.
»Danes sem prišla na oder zelo živčna. A mi je človek, ki ga zelo spoštujem, ob tem rekel, da če sem živčna, pomeni, da sem prava za to poslanstvo. V prvi vrsti hvala družini, ki me je vpeljala v vinogradništvo, s katerim je prepleteno moje življenje. Hvala mamici, hvala atiku, hvala bratu in sestri ter babici za podporo. Hvala Društvu vinogradnikov Kostanjevica na Krki, v katerem so me podprli in mi stali ob strani. Brez podpore Mateja Kuharja, predsednika DV Kostanjevica na Krki, se ne bi sama odločila kandidirati za cvičkovo princeso. Upam, da bom upravičila zaupanje. Zaključila pa bi z mislijo, ki sem jo pred leti povedala atiku: čas prinaša tudi odgovornost. Zavedam se svoje odgovornosti biti 26. cvičkova princesa. Obljubljam, da se bom trudila kar se da dobro izpeljati svoje poslanstvo,« je na kronanju povedala 22-letna Ajda-Lea Jakše, nova cvičkova princesa. Prva tovrstna princesa v zgodovini človeštva pa je bila njena mama, dr. Lea-Marija Colarič Jakše, ki je to postala leta 1999.
Zdravica z ministrom Matjažem Hanom
»Doma imamo velik vinograd, razdeljen je v štiri občine na 14 lokacij. Oči in stric imata skupaj 84.000 trt, večinoma pridelujemo cviček. Najraje imam trgatev, takrat se zbere vsa družina, sorodniki in znanci. Poberemo sadove celoletnega dela in nazdravimo,« je še povedala nova princesa, tudi študentka slovenistike na filozofski fakulteti, hkrati pa že poučuje slovenščino na biotehniškem izobraževalnem centru v Ljubljani. Ko je bila Ajda-Lea okronana, se je začela cvičkarija, na svoj račun je prišla mladina.
Na zdravje!
»To so dogodki, ki prikazujejo Slovenijo takšno, kakršna je. Je vinska država, ki je v zadnjih 30 letih na tem področju naredila največ. Zdi se mi, da je treba to gojiti, naloga nas politikov pa je, da pridemo in podpremo take prireditve. To je tudi jasna podpora vsem vinogradnikom. Želim si, da bi se čim manj vinogradov posekalo. Svoje bo morala narediti tudi država. O tem je stekla beseda tudi ob mojem tokratnem obisku. Če bomo želeli na Trški Gori obdržati vse zidanice, ki imajo neko kulturno identiteto, bo morala država kaj narediti,« se tudi minister Matjaž Han zaveda, kako veliko vlogo imajo vinogradniki, ki ne le pridelujejo vino, ampak skrbijo, da je Slovenija tako lepa in obdelana. Le in samo korektna podpora države pripomore k temu, da tudi vinogradnikov ne bo minilo veselje.
To so ljudje, ki skrbijo, da so dolenjski griči obdelani, ne pa zaraščeni.
