Po Nemirni krvi velik preobrat! Svit Stefanija stopil v vlogo morilca

Pred približno dvema tednoma je serija Pošast za železno zaveso ugledala luč dneva. Občinstvo je prvič videlo vseh šest delov zgodbe o Metodu Trobcu — in Svit Stefanija je z vlogo, ki je daleč od njegovega očarljivega Lukasa iz Nemirne krvi, presenetil z nenavadno surovo in natančno interpretacijo.

Namesto romantičnega junaka zdaj nosi breme serijskega morilca: lika, ki ne išče simpatij gledalca, temveč tlakuje svojo pot izven ustaljenih okvirov. Ob njem nastopijo Saša Pavlin Stošič, Sebastian Cavazza, Marko Mandić, Luka Cimprič in drugi, z močnim ustvarjalnim zaledjem režiserja Tomaža Gorkiča. Kako se igralec, ki ga je javnost komaj dobro spoznala, znajde v vlogi, ki ruši vse predstave o njem? 

Kako se je vaš način dela pri pripravah in poglabljanju v vlogo Lukasa razlikoval od pristopa, ki ste ga uporabili za upodobitev Trobca? 

Priprava za ti dve vlogi se je močno razlikovala. Pri Nemirni krvi sem izhajal predvsem iz odnosov, notranjih bojev in konfliktov, ki jih v seriji ni malo. Medtem pa je vloga Trobca zahtevala veliko bolj obširno raziskavo. Bral sem različno literaturo o serijskih morilcih, gledal filme in dokumentarce. Obiskal sem tudi kraje, kjer se je rodil in kasneje živel. Poskušal sem razumeti mehanizme, ki so ga gnali, da je bil, kakršen je bil, hkrati pa sem želel ohraniti neko distanco in kritičnost do njegovih dejanj. 

Ali je bila vloga Metoda Trobca za vas težka ali ste brez težav dostopali do temnejših delov človeške narave v sebi? Ste uporabili kakšne posebne taktike pri pripravah?

Vloga je bila precej zahtevna. Ne glede na to, kako oddaljena ti je vloga oz. človek, ki ga igraš, ga poskušaš na nek način razumeti. Je pa to, pri človeku, kakršen je bil Metod Trobec, precej težko. 

Kaj vam je pri tem projektu predstavljalo največji izziv?

Predvsem razumeti ga, razumeti motive in njegovo notranjost, ki je zelo enigmatična. Še do danes nisem povsem prepričan, če mi je to zares uspelo, a mogoče je tako bolje. 

Ali vas je kakšna situacija, izkušnja pri tem projektu presenetila?

Predvsem me je presenetila ekipa in predanost projektu. Pričakoval sem, da bo snemanje veliko bolj naporno, že zaradi same tematike. Na koncu pa je bila to zelo lepa izkušnja predvsem zaradi ekipe in vzdušja na setu. 

Kako mislite, da bo javnost sprejela ta preobrat od romantičnega lika v seriji Nemirna kri v zverinskega morilca?

Zelo me zanima, kakšni bodo odzivi, že zato, ker sta to dve res popolnoma različni vlogi v dveh popolnoma različnih žanrih. Sem pa res vesel, da sem imel priložnost hkrati sodelovati pri dveh tako različnih projektih.

Kakšni so občutki med igralci po prizorih nasilja, ki ga vidimo v seriji? Ali vas spremljajo kakšni občutki krivde, obžalovanja, ali imate jasno ločnico med profesionalnimi in zasebnimi čustvi? Sama si predstavljam, da bi po nasilnih prizorih imela vzgib, da se sodelavcem opravičim, če se malo pošalim.

Pri prizorih nasilja je vedno potrebno imeti kontrolo nad situacijo in nad sabo in mislim, da mi je to uspelo. Prizore smo veliko vadili že pred snemanjem na vajah, tako da za soigralce in zame na snemanju ti prizori niso bili pretiran šok. Sem pa tudi sam imel velikokrat občutek, da se jim moram po prizoru opravičiti (smeh). 

Kako je bilo delati z izkušenimi igralci, kakršen je Sebastian Cavazza?

Res sem vesel, da sem imel priložnost delati z igralci, kot je Sebastian. Že na akademiji sem imel z njim zelo pozitivno izkušnjo, ker zna ustvariti sproščeno okolje in ti vliti neko samozavest. Enake izkušnje sem imel tudi z ostalimi izkušenimi igralci, ki se pojavijo v seriji. 

Kaj pa z režiserjem Tomažem Gorkičem?

S Tomažem sva ustvarila lep delovni in tudi prijateljski odnos. Imela sva kar dolg proces predpriprav in vaj, kjer sva debatirala, raziskovala in se poglabljala v psihologijo lika. Mislim, da sva dobro sodelovala in imela odprto in iskreno komunikacijo, kar se mi zdi zelo pomembno in dragoceno. Predvsem pa sem mu res hvaležen za to priložnost. 

Kakšnih vlog si želite v prihodnosti?

Res bi si želel čim več raznolikih vlog. Takšnih, ki jih je težko razumeti, v katere se je težko poglobiti, ki so zelo drugačne od mene. Trobec oz. Štrbec je bila taka vloga, ki je ne moreš zares uloviti, in to mi je bil velik izziv, hkrati pa poligon za veliko raziskovanja in ustvarjalnosti.