
Galerija

Da sedeš v majhno, zgolj 290 kilogramov težko letalo in odletiš na pot okoli sveta, moraš biti nekaj posebnega. Oziroma Matevž Lenarčič. Ta diplomirani biolog, alpinist in fotograf, drugi mu seveda rečejo tudi avanturist, se je za ta podvig letos odločil že tretjič. Leta 2002 ga je po treh četrtinah poti z neba sklatila kanadska birokracija, ki mu ni izdala potrebnih dovoljenj. Dve leti pozneje je Matevžu podvig z veliko iznajdljivosti uspel, letos ga želi ponoviti. Tokrat v smeri proti zahodu. Nekaj manj kot 100.000 kilometrov v slabih treh mesecih, če bo šlo vse po načrtih in brez prevelikih težav z dovoljenji. Vseh se pač ne da dobiti vnaprej. Na podvig se je pripravljal dolgo in skrbno, ampak tam zgoraj, med pticami in više, se lahko vsak dan znova pripeti kaj nepričakovanega. »V majhni kabini ni prostora za bohotenje ega,« pravi Matevž, letnik 1959. Z vremenom se ni mogoče bosti, ampak leteti ponižno in upajoč, da ti bo naklonjeno. Nad Mount Everestom bo najbrž najtežje – ne le zaradi nepredvidljivih zračnih tokov in vremenskega dogajanja, ampak tudi zato, ker se bo moral s svojim kot peresce lahkim letalom dvigniti na kakšnih 9500 metrov. Višina, pri kateri imajo težave tudi najbolj izkušeni.
Virus med pticami
Matevž Lenarčič ve, da je to, kar počne, nevarno. Tudi strah ga je, pravzaprav je med dolgimi poleti, ki trajajo tudi dvanajst ur ali celo več, veliko več stresa in strahu kot evforije. Ampak njega vedno znova vleče tja gor, med ptice. Pomembno je, da si zaupa in verjame, da je v boju za preživetje, ko je prepuščen zgolj samemu sebi, sposoben iz sebe izvleči najboljše. »Moj osebni življenjski izziv je vsekakor umreti z nasmehom na obrazu,« pravi.
Seveda je in bo storil vse, da se bo varno vrnil domov. V Pipistrelu Iva Boscarola, Matevž leti z njegovim zmagovalnim ultralahkim Virusom, so letalo za ta podvig posebej priredili. Predvsem je pomembno, da ima dovolj goriva. Na nekaterih delih poti nad tremi oceani bo šlo zaradi razdalje, ki jo bo moral preleteti brez možnosti za pristanek, zelo na tesno. Za Matevža Lenarčiča so na Institutu Jožef Stefan izdelali posebno obleko, ki prenese skrajno visoke in tudi nizke temperature. Sporočali mu bodo, proti kakšnemu vremenu leti. Matevževi prijatelji in sodelavci bodo na zemlji storili vse, kar lahko, tam zgoraj pa bo vse v njegovih rokah.
Polet, ki ga je Matevž poimenoval Green Light World Flight, ni le avantura in preverjanje meja svojih sposobnosti, ampak ima tudi ekološko poslanstvo. Že izbira Virusa, ki je varčno in do okolja prijazno letalo, je del tega poslanstva, med poletom pa bo delal tudi raziskavo o distribuciji črnega ogljika oziroma saj.
Višje poslanstvo
Poleg tega bo njegov polet, med katerim bo seveda tudi fotografiral, študija svetovnih voda. Pa ne gre le za njihovo lepoto, ki jo razkriva pogled iz zraka, ampak predvsem za stanje, v katerem so. Matevža Lenarčiča precej skrbi za naš planet, do katerega se ne vedemo posebno prijazno. To je pravzaprav izhodišče vseh njegovih letalsko-fotografskih projektov, tudi nedavnega z naslovom Alpe – kot jih vidijo ptice. Zanj je porabil tri leta. Tri leta letenja in fotografiranja, da je ob pomoči spremnih besed prijateljev in uglednih strokovnjakov Slovencem in tudi svetu pokazal, kako grdo smo jih ljudje s svojim nespoštljivim početjem že ranili. Pri projektu Alpe je moral sicer tudi on tehtati med ciljem projekta in škodo, ki jo je v treh letih poletov naredil z izpusti ogljikovega dioksida. Sedem ton ga je bilo, ampak toliko ga avto pošlje v ozračje zgolj v enem letu.
Matevž Lenarčič je leta 1988 izdal knjigo Smisel in spoznanje, v kateri je opisal svoje alpinistične vzpone v Patagoniji. Po prvi uspešni avanturi poleta okrog sveta je napisal knjigo Okrog edinega sveta, v kateri je opisal svoje doživljanje v zraku. Zdaj je šel pogledat, koliko se je ta svet odtlej spremenil. Pa seveda tudi, koliko se je spremenil sam. V izjemnih razmerah, v samoti ozke kabine ultralahkega letala na nekaj kilometrih višine je klepet s samim seboj zagotovo nekaj posebnega.