Potrebujeva prav fizično bližino

Enojajčni dvojčki so si včasih podobni le na pogled, a za Ireno in Leticio to ne velja. »Podobni sva si v veliko stvareh – skoraj v vseh! Zelo malo se razlikujeva,« pravi Leticia, Irena pa doda, da sta si po njenem mnenju podobni čisto v vsem. »Saj sva vendar iz istega jajčeca!« se zasmeje. Radi imata isto glasbo, hrano, barve, potovanja, imata pa tudi skupne nazore... Na videz se sicer nekoliko razlikujeta, a razliko opazijo predvsem tisti, ki ju dobro poznajo. Tako se večkrat zgodi, da ju kdo zamenja, predvsem pa v zadrego včasih spravita tiste, ki ne vedo, da sta dve. Stvar je še bolj zapletena, ker si druga od druge radi sposojata obleke. »Moja omara je njena omara in obratno. Včasih Leticijina hči reče: 'O, ti imaš pa take čevlje kot moja mami!' Pa ji odvrnem: 'Saj to so čevlji od tvoje mami!'« v smehu pove Irena, ki zase sicer pravi, da je bolj vzkipljiva in manj potrpežljiva od Leticie.

Ločitve so težke

Na račun podobnega videza sta se še kot študentki pošalili iz profesorja igre, ki je predaval na fakulteti v Salzburgu, kjer je študirala Irena. »Namesto nje sem šla v predavalnico jaz in čudil se je njeni 'novi' pričeski,« se smeje Leticia. Za dvojčici, ki sta radi nenehno skupaj, je bil Irenin odhod čez mejo velik izziv. »Med mojim študijem v Salzburgu sva si zato napisali eno tono pisem (smeh)! Sicer se slišiva in vidiva vsak dan, razen ko sva odsotni zaradi različnih projektov,« pravi Irena. »Družbe druga druge se nikoli ne naveličava. Pravzaprav potrebujeva prav fizično bližino in še danes mi je težko, kadar se ne vidiva več kot en dan. Pred nekaj tedni je bila Irena en teden v Bratislavi, kjer je nastopila v njihovi operni hiši, in komaj sem zdržala, dokler ni prišla domov,« priznava Leticia. Skupaj premagujeta maratone, se družita s prijatelji, kuhata in celo, če se le da – pospravljata. »Enkrat pri meni, drugič pri njej!« se zasmeje Leticia.

Dve usodi kot ena

Zaljubili, se poročili in rodili nista hkrati, kot se dogaja nekaterim dvojčkom, a vseeno dokaj tesno druga za drugo. V razmaku enega leta sta se poročili, v razmaku treh let se je najprej eni, potem drugi zgodila vloga v televizijskem šovu. Potem ko si je novembra Leticijina hči zlomila gleženj, si je pred kratkim gleženj zlomil še Irenin sin. Tudi kadar sta vsaka na svojem koncu, včasih začutita, kaj se dogaja drugi. »To se nama je dogajalo, ko sem bila v Salzburgu. Včasih me je prežemala neka tesnoba, za katero ni bilo konkretnega razloga. Poklicala sem domov in ugotovila, da je Leticia v stiski,« se spominja Irena. »Tudi meni se je že zgodilo, da sem bila brez razloga nemirna in potem ugotovila, da je Irena v težavah,« pristavi Leticia.

Skupne nastope obožujeta

Glasbeno nadarjeni dvojčici včasih tudi skupaj nastopata, te trenutke obe obožujeta. »Kar nekajkrat sva že nastopili skupaj in vedno nama je to v velik plus! Vse tisto, kar ni prijetno ob takih projektih, lahko deliva druga z drugo in nama je potem veliko laže. Vsakič, ko nastopam, si želim, da bi bili lahko skupaj. Še posebno pa mi je bilo v veselje, ko sva nastopili še z očetom – to je pa res neprecenljivo!« se Leticia spomni odprtja Nacionalnega nogometnega centra Brdo, kjer je trojica zapela Armstrongovo pesem What a wonderful world.

Druga drugo podpirata

Irena, ki je v šovu nastopila pred Leticio, je zelo vesela, da tokrat na televiziji nastopa njena sestra. »Zame je to odlična izkušnja, ker ji končno lahko vrnem vso podporo, ki mi jo sestra izkazuje med mojimi nastopi, in teh ni malo,« pravi. Sestri se skupaj vozita iz Novega mesta v Ljubljano, kjer potekajo vaje in snemanja. »Na poti se pogovarjam z njo, da ji vožnja hitreje mine. Z njo hodim na treninge, posvetujeva pa se tudi o oblekah in podobnih rečeh,« pravi Irena. »Po pravici povedano, sem bila bolj sproščena, ko sem spremljala Ireno v Znanem obrazu. Priznam pa, da v šovu neizmerno uživam!« pravi Leticia.